Izdelava ilovnatih ometov v Hiši

Neskončana simfonija dobiva zaključek

Že ko sva se pred petimi leti preselila v Novi Kot, sva vedela, da bova morala vse postoriti sama, predvsem zaradi omejenih financ in najinega vztrajanja pri uporabi lokalnih, naravnih in okolju prijaznih materialov. 

Na začetku obnove v letu 2019 sva bila tako zelo zagnana, da sva trdila, da bova vse naredila v letu ali dveh. Za naju ni bilo dvoma,  a sva bila na začetku kar nekoliko naivna. Toda tudi to je včasih zdravo, ampak le, če svojo naivnost spregledaš. Tudi midva sva jo. Morala sva namreč najti primerno ravnovesje med poklicnim delovanjem, pridelavo hrane, prostim časom ter v zadnjem letu in pol tudi v družinskim življenju. Leta 2022 sva prvič postala starša.

Ko sva se leta 2019 preselila, so nekateri okrog naju simpatično dvomili o tem, da nama bo samograditeljski podvig uspel, menili so, da se v tako odročnem kraju ne bova znašla. Da bo zima “prehuda”. A vse to je bilo le olje na ogenj najinemu navdušenju. Spodbudilo naju je, da sva v prvem letu hišo dokončala, tako da je bila primerna za bivanje, šele v naslednjih letih pa sva se podala v zaključevanje: v izdelavo pohištva, ometov, zaključna dela. 

Eden od zelo izkušenih samograditeljev v našem malem kraju naju je dobro pogledal in dejal, da bova za obnovo potrebovala tri leta. V resnici ni imel prav. Niti midva nisva imela. Obnova naše Hiše traja že 5 let. To ni izmišljen podatek. Je čista resnica, zato ker sva vse razen streh do sedaj naredila sama: od grobih obnovitvenih del, izdelave predelnih sten, izolacij, fasade … do pohištva, lesenih podov, obojev, drsnih vrat, stopnic, zasteklitve ganka … Od največjih do najmanjših del. 

Vmes sva pričela gojiti še živali, zgradila sva novo delavnico, vzpostavila velik tržni vrt…

Eden od zadnjih projektov, ki so po petih letih preostali nedokončani v Hiši, je bila izdelava ometov v spodnjem nadstropju hiše. Na eni od notranjih sten sva že v preteklih letih naredila apnene omete, na preostalih stenah pa sva sva se odločila za ilovnate omete iz doma izkopane ilovice.

Prikupen izgled “hišice na drevesu” pred izdelavo ometov.

Tako se naša Hiša dokončno poslavlja od grobega izgleda notranjosti iz surovih desk. Ta je nama in mnogim obiskovalcem zelo prirasel k srcu. Morda zaradi “sindroma hišice na drevesu”, ki so ga dajale neravne, na hitro zabite deske. To je tisto, kar je izražalo naivnost in igrivost, s katero sva se lotila obnove. Bala sva se, da bodo ometi prekrili in preplastili to igrivost. Zato sva se odločila, da tega ne dopustiva. Ilovnatih sten sva se zato lani in letos poleti lotila, kot da bi bila spet majhna otroka na drevesni hišici. 

Naši doma izdelani ilovnati ometi (levo) in apneni omet (desno)

Zakaj pravzaprav naravni ometi? 

Omet ima v sodobni naravni gradnji več funkcij: je biomehanska zaščita lesa (les varuje pred insekti), zagotavlja boljšo zrakotesnost in izboljšuje akumulacijo toplote v skeletnih objektih, kot je naša Hiša. Ometi iz naravnih materialov regulirajo količino pare v prostoru in prehajanje pare skozi stene ter tako izboljšajo klimo v že tako odličnem bivalnem okolju, ki je v celoti obdano z lesom. Zdaj bo še bolje. 

Naravni ometi so lahko ilovnati ali apneni. Kjučna razlika med apnenimi in ilovnatimi ometi je v mestu vgradnje. V našem podnebju je lahko na zunanjosti stavb le apnen omet, ki je odporen na padavine. Ilovnati ometi pa so primerni samo za notranjost objektov, kamor lahko vgradimo tudi apnene. Lokalna tradicija bajtarske gradnje je slonela na uporabi apnenih ometov, tako zunaj kot znotraj. To pa zato, ker se je v mrzlih zimskih dneh na notranjih stenah nabiral kondenz, ki bi zmanjšal trajnost stavbe. Takšen kondenz bi razmočil ilovnate omete, pod njimi pa bi les trohnel. V nasprotju z ilovnatimi ometi pa apneni podaljšujejo trajnost lesa, saj je apno bazično in preprečuje razvoj gliv.

Danes je naša Hiša debelo izolirana in na sodobnih stenah kondenz ne predstavlja več težave, saj vlago reguliramo s pomočjo primerne kombinacije izolacije in parnih ovir. Svoje bo sedaj dodal še ilovnati omet. 

Hiša Mandrova pred obnovo. Fotografiji sta bili posneti januarja 2019. Maja istega leta je bilo že vse drugače.

V bajtarski gradnji so za nanos ometov uporabljali kantinele. Te so poševno obili čez lesena polnila sten, letvice pa so omogočile zadrževanje ometa in statično zavetrovanje objekta. V sodobni naravni gradnji se graditelji in izvajalci najpogosteje odločajo za uporabo trstičnih oblog, na katere se oprijema omet. Ta proces je sicer hitrejši, a midva sva se odločila, da na lokalni žagi naročiva 1 kubični meter žaganih letvic, debeline 20 x 20 mm, dolžine 4 m. Tako sva se odločila zato, ker sva se želela naučiti, kako poteka izdelava takšnih ometov, kljub temu da obijanje z letvicami traja dlje časa od pritrjevanja trstičnih oblog. 

A vseeno nama ni žal. To pa zato, ker sva spoznala, da je izdelava ometa s kantinelami svojevrsten sistem, ki deluje samo v pravem razmerju materialov in izvedb.

Grobi ilovnati ometi

Najprej sva s pomočjo pnevmatskega zabijalnika na “kosmate” lesene oboje poševno nabila kantinele (lesene letvice). Razmak med posameznimi letvicami mora biti med 15 in 30 mm, to pa zato, da se lahko omet lepo “zaleze” med špranje. Če so razmaki manjši, je potrebno preveč pritiskanja, če pa so preveliki, pa lahko “polzi” iz špranj.

Letvice (kantinele) za izdelavo ometov so poševno obite. Za pripravo okrog 10 kvadratvnih metrov potrebujeva dobro uro. Včasih je šlo še počasneje, saj niso imeli pnevmatskih zabijalnikov.

Izdelava ilovnatih ometov terja nekoliko več priprave, saj moramo ilovico najprej posušiti in zmleti na drobne delce ali pa namočiti v vodi, da se razmoči. Oba procesa sta zelo zamudna, zato lahko vlažno nakopano ilovico pustimo tudi čez zimo, da sama razmrzne.  

Ilovico sva pridobila pri izkopu in izravnavi zemljišča za novo delavnico.

Razmerje za mešanje ilovnatih ometov se spreminja glede na ilovico. Prav vsaka ilovica (in pesek) je namreč drugačna glede na granulacijo materialov. Izbrano ilovico moramo najprej preizkusiti v kombinaciji z različnimi deleži peska in vlaknastih dodatkov, ki delujejo kot vezivo. To so lahko sesekljani delci slame, še bolje pa je, če so kravjaki in oprane konjske fige, ki so bogate z vlakni.

Ilovica je skupek gline, melja in drobnega peska v različnih razmerjih in kakovostih. Ilovico prepoznamo po značilni rdečkasti barvi in mazljivi zbiti teksturi. Če jo omočimo, jo lahko z rokami oblikujemo v svaljke. Za mezinec debel in dolg svaljek zvijemo v obliko črke U – če svaljek ne razpoka in se drži skupaj, je to indikator zelo visoke vsebnosti gline. Če svaljek razpoka, a zadrži obliko, je struktura uravnotežena, če pa razpade, to nakazuje na manj vsebnosti gline ter večjo vsebnost peska in melja.

Test dveh različnih mešanic grobega ometa (v deležih ilovica : pesek) 1 : 4 levo, 1 : 3 desno. Morda se na sliki ne vidi najbolje, ampak desni vzorec je bistveno bolj razpokan.

Ilovnate omete nanašamo na namočeno podlago in jih gladimo z različnimi gladilkami, da dosežemo različne površinske učinke. Ilovico lahko popravljamo še nekaj tednov po vgradnji, če jo omočimo, kar je velika prednost pred apnenimi ometi, ki zelo kmalu kalcinirajo. Izdelava ilovnatih ometov je za začetnike, kot sva na tem področju tudi sama, manj zahtevna od izdelave apnenih ometov. 

Maso za naše grobe omete izdelava iz 4 delov peska granulacije 0-2mm, 1 dela ilovice in dodatkov naravnih vlaken. Izdelava domačih ometov je izrazito subjektiven proces, zato se splača prej pripraviti vzorce in jih testirati, če materiale mešamo v pravem razmerju, da ne bodo pokali. Prvi (grobi) sloj ometov na kantinah v vsakem primeru razpoka zaradi gibanja lesa in zaradi različne debeline nanosa materiala. Zato moramo čez grobe omete izdelati še fine. 

Postopek izdelave grobega ometa na poševne letvice (kantinele). Masa mora biti zelo lepljiva (desno).

Fini zaključni ilovnati omet

Po dveh do treh tednih sušenja so grobi ometi že dovolj suhi in razpokani, da lahko nadaljujemo z izdelavo finih ometov. Midva jih izdelava iz dveh delov sejanega peska, dveh delov silikatne mivke in enega dela ilovice ter obveznega dodatka opranih konjskih fig. Slednje po več deževjih pobereva na pašniku, namočiva in opereva. Pridobljena vlakna so na las podobna steklenim vlaknom, ki jih v različne mase dodajajo v konvencionalni gradnji, opravljajo pa isto funkcijo armiranja tanke plasti finega ometa. Dodatek tankih naravnih vlaken v naši Hiši nadomešča potrebo po armirni fasadni mrežici. 

Po dobrih dveh tednih sledi še tanek nanos finega zaključnega ometa.

Zaključni tanki sloj je v nasprotju s skoraj 2 cm debelim grobim ometom zelo tanek, pravzaprav kar se da tanek. Zato izdelava poteka hitreje in je manj naporna, omet pa nanašava z gladilkami in “zaribava” z lesenimi lopatkami. 

Rezultat so čudovite neravne stene naravnih tekstur, svetle in temne hkrati, prijetne rjave barve, ki je ravno prav temna in ravno prav svetla. Sama sva se odločila, da v duhu naivne gradnje vztrajava pri neravnih stenah, saj nama bogastvo mnogoterih tekstur in struktur lepša sleherni dan. V omete sva vzidala številne detajle, na primer stopnice, vtičnice, stare tramove, špalete oken. Vse z otroško igrivostjo.

Naivna gradnja prihodnosti

Rezultat dela petih let je odprt tloris hiše, minimalistično “napolnjen” z doma izdelanim masivnim pohištvom, obogaten s kosi starega pohištva, obdan z bogastvom naravnih ometanih tekstur, prijetne svetlo rjave barve, ki zelo pomirja. 

Teden dni po izdelanih ometih so stene še vlažne in bivanje v hiši je zaradi tega še nekoliko manj prijetno. A poletni dnevi bodo poskrbeli, da bo ta vlaga že v nekaj tednih preteklost, mi pa bomo vso zimo uživali v energetsko močno  izboljšani hiši. 

Izdelava ometov je čudovit proces, ki pa se ga ne splača prevečkrat ponavljati, saj je zelo naporno živeti v hiši in hkrati izdelovati omete. Zato naju bo rezultat teh tednov dela verjetno spremljal celo življenje in dvomiva, da bi se še kdaj lotila česa takega. Sicer je res, da v naši delavnici načrtujeva ilovnate omete, a je to v primerjavi s Hišo mačji kašelj, saj v delavnici zvečer nihče ne spi.