Tvoje roke spreminjajo svet.

Sva Eva in Aljaž. Strastna samograditelja, regenerativna pridelovalca, mentorja in vizualna umetnika.

Prestolnice zahodne Evrope sva leta 2019 zamenjala za odmaknjeno kraško planoto, ujeto med Goteniško goro, Snežnik in Risnjak. Kupila sva zapuščeno leseno hišo in jo v enem letu čisto sama obnovila. Na 1,2 ha velikem zemljišču si pridelava večino hrane in ob tem skrbiva, da se okolje regenerira.

Leta 2021 sva zasnovala projekt Hiša Mandrova. Vso svojo strast do gradnje z lesom in regenerativne pridelave sva usmerila v to, da sva pri Hiši ustvarila odprto učno okolje z raznovrstnimi delavnicami (obdelava lesa, gradnja z lesom, izdelava ometov in izolacij, regenerativna pridelava, vrtnarjenje).

Hiša Mandrova je v manj kot dveh letih postala stičišče drznih ljudi z velikim srcem za skupnost in naravo. Zato je to magična hiša, v kateri se iskrijo dobre ideje in vizija o pravičnejši prihodnosti.

Najini projekti

Območje visokih kraških planot zavzema skoraj polovico ozemlja Slovenije, predvsem na njenem jugu. Te kraje zaznamujejo gozdovi in les, saj pripadajo največjemu strnjenemu gozdnemu območju v Srednji Evropi, ki se razteza od roba Ljubljanske kotline, preko Snežnika, Javornikov, gozdov Kočevske, do Gorskega kotarja in velikega dela ozemlja Hrvaške.

Poraščenost z gozdovi je še posebno izrazita v krajih okrog Loškega Potoka, Babnega Polja in hrvaškega Čabra. Na eni od manjših planot med temi kraji se nahaja tudi Kotarsko podolje z vasema Novi in Stari Kot. Zaradi odročnosti in tradicionalne navezanosti na sosednje hrvaške kraje sta vasi kulturno in geografsko gledano del širše regije Gorskega kotarja.

Planotasto območje okrog Novega Kota zaznamuje gozd. V preteklosti je bil to jelovo-bukov gozd, ki je bil okrog naselij izkrčen, danes pa se na teh zemljiščih zarašča sekundarni smrekov gozd s primešanimi borom, brezo in javorom.​

Iz Ljubljane do Novega Kota vodi 66 km dolga pot, od katere kar 45 km poteka skozi gozd. Dve povsem strnjeni gozdni "etapi" na poti sta dolgi kar 15 km.​

To so kraji, kjer kraljujejo gozdovi, v gozdovih pa jeleni, medvedi, risi in volkovi.

To so kraji, kjer je "devet mesecev zima, tri mesece pa mraz", kot se radi pošalijo domačini.

To so kraji, kjer se preprosto najdeš - ali pa tudi ne. Kraji, ki ponujajo izziv za človeka in pol.

To so kraji, ki so tradicionalno redko poseljeni, saj so možnosti za kmetijstvo zaradi hribovitega terena, hladnega podnebja, dolgih in namočenih zim ter plitve prsti zelo omejene.

Na območju Gorskega kotarja in deloma Kočevske je značilna skeletna lesena gradnja z masivnimi lesenimi polnili sten, ometanimi z apnom. Domačije imajo strme strehe, ki so bile tradicionalno krite s skodlami (v teh krajih jih imenujejo šindra).

Stare domačije v vasi Novi Kot imajo osojno stran vkopano v pobočje, na prisojni pa imajo vhod v klet in vodnjak. Polnadstropje s severnim in južnim gankom se vzpenja nad visok zimski sneg. Celoten prostor pod ganki je bil včasih zaseden z drvmi za dolge, mrzle zime.

Domačija pri Mandrovih leta 2019, tik pred začetkom obnove. Preden sva jo kupila, je samevala skoraj dve desetletji.​

Ekološka obnova v lastni režiji

Leta 2019 sva povsem sama obnovila tradicionalno leseno domačijo. Za obnovo sva uporabila domač les in naravne gradbene materiale.​

Domačija pri Mandrovih je bila zgrajena leta 1953 na tradicionalen način le z domačim lesom, apnom in kamnom. Je poseben primer skeletne gradnje s pokončnimi lesenimi polnili sten (plohi), na katere so pritrjene kantinele (poševne letvice), ki služijo za podlago apnenim ometom. Domačija je pod eno streho združevala senik (podstrešje), bivalni prostor (polnadstropje), hlev in shrambo (klet).

V objekt, njegovo zgodbo, zasnovo in večnamenskost sva se zaljubila in pohitela, da ga rešiva pred propadom.

Prašno odstranjevanje stropa na mestu, kjer je danes svetlobna galerija. Na tleh so vidni ostanki kantinel in apnenega ometa.​

Osrednji prostor z novimi apnenimi ometi, doma izdelano mizo, košaro, stolico in vrati. Danes je zaradi strešnih oken in svetlobne galerije prostor topel in odprt.

Hiša ima dva ganka, osojnega in prisojnega. Danes sta prenovljena in zastekljena. Osojni služi kot vhodni vetrolov in garderoba, prisojni pa je s prenovo postal priročen zimski vrt za solarno ogrevanje hiše.

Stene sva izolirala z lesno vlaknastimi izolacijami in jih obila s smrekovo prezračevano fasado. Ves uporabljeni les je bil pridobljen z zaraščenega kmetijskega zemljišča, ki ga danes koristno uporabljava za pridelavo hrane.

V notranjosti hiše sva izdelala apnene in ilovnate omete ter skoraj čisto vse kose pohištva. Danes sva dovolj pogumna, da marsikaj izdelava sama, saj imava za to vse potrebno znanje.

hisa-pred-obnovo-333

Staro leseno osnovo sva ohranila in jo na zunanji strani oblekla s trdimi vodoodbojnimi lesno vlaknenimi ploščami, v notranjosti pa z mehko lesno volno in novimi ometi. Prvotna stena je bila debela le 12 cm, debelina pa se je med prenovo povečala na več kot pol metra.

Hišo zaradi plastovite sestave zidu zlahka ogrejeva z enim samim štedilnikom moči 9 kW. Pokuriva od 7 do 9 metrov drv, ki jih skladiščiva in sušiva pod osojnim gankom.

Streha je strma zaradi pričakovane velike količine snega, le prisojni gank ima položnejšo streho, zaradi česar odlično blokira visoko poletno sonce, nizko zimsko pa posije globoko v notranjost hiše. Ta edinstveni zastekljeni prstor ogromno prispeva k pasivnemu ogrevanju.

Pogled na osojni vhodni gank, zastekljen z rabljenimi okni. Gank služi kot vhodni vetrolov, včasih pa je služil kot dostop do stranišča na štrbunk (majhno okence desno).

Med prenovo sva skoraj šest mesecev živela v majhni sobici, brez kopalnice, z eno samo pipo na dvorišču. Delala sva od jutra do večera.​

Prenova je bila zasnovana tako, da v originalni obliki služi novemu namenu ter omogoča sodobno, nizkoenergetsko in ekološko bivanje.

Stara hiša je pod eno streho združevala senik (podstrešje), bivalne prostore in hlev ter shrambo (klet), danes pa združuje dva zimska rastlinjaka na prisojni steni, zastekljen gank (zimski vrt), manjšo delavnico in shrambo (klet), ustvarjalni studio (podstrešje) ter bivalne prostore.

Tloris hiše je odprt, ločeni sta le majhna sobica in kopalnica, ki je izdelana v nekdanji shrambi. Celoten tloris nadstropja je 75 m².

Prisojni gank za solarno ogrevanje, vzgojo rastlin in sprostitev. Okna in zasteklitev je izdelal Aljaž, uporabil je stara enoslojna stekla, ki jih je rezal kar sam. Okna se odpirajo nihajno, kar prepreči namakanje ganka ob močnih poletnih nalivih.

Kopalnica z jelovimi stenskimi oblogami in doma izdelano omarico z drsnimi vrati. Pult je narejen iz gorskega javorja, zaščiten pa je domačo pasto iz čebeljega voska in lanenega olja. Takšna površina je povsem vodoodporna.​

Hiša Mandrova je stalno spreminjajoč se prostor sodobne vernakularne arhitekture, ki v ospredje postavlja človeka in naravne materiale z vsemi svojimi naravnimi lastnostmi. Nova zasnova hiše se opira na brezčasne, breztehnološke in lokalne rešitve (rastlinjaki, pasivno ogrevanje, odprt tloris, lokalni materiali ...).

Ker sama snujeva vse rešitve, izdelujeva svojo notranjo opremo in pohištvo, prenova še vedno poteka.

Svoje zamisli večkrat izvedeva improvizirano in jih več mesecev testirava, šele nato se lotiva končne izdelave. Tako dobiva številne nove ideje, preprostejše rešitve in najdeva možnosti za ekonomično izvedbo.

O prenovi Hiše Mandrova so poročali številni slovenski mediji:

Zastiranje s kompostom in opuščanje mehanske obdelave prsti sta osnovi uspeha v sodobnem vrtu. Tako pridelana hrana pa je okusnejša in bogatejša s hranili.​

Hrano pridelujeva na regenerativen način. To je tako, da s pridelavo izboljšujeva sposobnost ekosistema za zajem in pretvorbo sončne energije v organsko snov ter povečujeva biodiverziteto na zemljišču.

Vse se začne s prepoznavanjem in sodelovanjem z naravnimi procesi ter vodi v dolgoročen uspeh.

Pri regenerativni pridelavi je ključno, da s sodobnimi metodami izboljšamo sposobnost rastlin za fotosintezo ter s tem povečamo delež organske snovi v prsti in nad njo, da v pridelavo vključujemo pašne živali in da opustimo mehansko obdelavo prsti.

Kompostirava na vse mogoče načine (statično, aktivno, s črvi ...). Najenostavnejši in najin najljubši način pa je kompostiranje globokega nastilja s kokošmi.​

Prisojni gank poleti uporabljava za sušenje pridelkov in semen, spomladi pa je priročen prostor za vzgojo sadik zelenjave in rož.

Na 1,2 ha zemljišča imava pašnik in gozdni pašnik na zaraščenem kmetijskem zemljišču. Pašnik zaseda pašna perutnina, gozdni pašnik pa prašiči.

Vse živali premikava s pomočjo premičnih električnih ograj (solarni pašni aparati), ki pomagajo odganjati divje živali. Živiva namreč na največjem in enem redkih preostalih območij strnjenega gozda v srednji Evropi.

Na delavnici Regenerativne samooskrbe podrobneje razloživa, kako so premiki živali natančno odmerjeni glede na število, čas, količino hrane in učinek, ki ga imajo živali na površje. Tako omogočava, da se zaradi dodane organske snovi (gnojenje) in želene dejavnosti živali pašniki obnovijo v boljše stanje, kot so bili prvotno.

Delavnica Regenerativna samooskrba

Pridelava prijazna ljudem, živalim in okolju, odporna na izzive prihodnosti.

Kakovost pridelkov je na prvem mestu. Dosegava jo z izpopolnjenimi sodobnimi metodami, pripravo dobrega komposta in pokrivnimi posevki.​

Na pašniku vzgajava kopune, pitovne piščance in purane. Živali premikava v rednih intervalih, da se površje obnovi bolje, kot je bilo v prvotnem stanju.​

Kokoši prezimujejo na skoraj pol metra debelem sloju žagovine, lesne biomase, suhe trave in podobnih ogljičnih materialov. Dodajava jim semena in material omočiva. Kokoši nastilj redno mešajo, saj iščejo kalčke, ki vzklijejo iz semen.​

Purani, vzgojeni na pašniku, pojedo veliko trave in odrastejo v lepe in zdrave ptice z zelo naravnim vedenjem.​

Masterclass Vrhunsko vrtnarjenje

Edinstven "hands on" trening tržnega vrtnarjenja na učnem vrtu Hiše Mandrova.

Vrt vsako leto povečava, ne da bi povečala količino dela. To je možno zato, ker uporabljava preizkušene metode tržnega vrtnarjenja brez mehanske obdelave tal.

V najinem sodobnem vrtu je ključna velika intenzivnost pridelave, uporaba kompostnih zastirk, podrahljavanje, kompostni čaji, kompostni ekstrakti in pokrivni posevki.

V učnem vrtu Hiše Mandrova se lahko naučite načrtovanja in postopkov ambicioznega vrtnarjenja. Takšen minimalistični način vrtnarjenja je koristna hrana za možgane in telo.

Delo z lesom

Hiša Mandrova je prostor za učenje obdelave lesa in oživljanje dediščine tesaštva, starodavne obrti, ki je bila sedem desetletij povsem pozabljena. Obudil jo je Aljaž s pomočjo spominov poslednjega poklicnega tesača.

Leta 2020 je Aljaž odkril, da regijo Loškega Potoka in okolice zaznamuje pozabljena obrt tesaštva. Zelo si je želel, da bi postavil ročno tesano delavnico, zato je pričel z iskanjem mentorja.

Spoznal je gospoda Jožeta Anzeljca iz Malega Loga. G. Jože, ki danes šteje 90 let, je eden od poslednjih poklicnih tesačev. Njegova kratka tesaška kariera pa se je zaključila leta 1953 s prihodom električnih žag.

G. Anzeljc je Aljažu podaril svoje orodje, ki ga je dobil od očeta, in natančno opisal postopek izdelave tramov. Sprva je bil skeptičen, a kmalu je ugotovil, da gre Aljažu zelo dobro od rok.

Aljaž je porabil dve leti za učenje, nato pa je januarja in februarja 2022 pričel s tesanjem več kot 80 tramov za novo delavnico Hiše Mandrova.

G. Anzeljc in Aljaž s palico in plenkačo ob skeletu nove delavnice. To je prvi v celoti ročno tesani objekt po letu 1953.​

Masterclass Skeletna gradnja

Tridnevna delavnica izdelave tradicionalne skeletne lesene konstrukcije.

Novo izdelana delavnica je prvi ročno tesani objekt po letu 1953 in bo namenjena izvajanju pedagoških dejavnosti (obdelava lesa, skeletna gradnja, vrtnarjenje).

Objekt sta zasnovala in izdelala tesarski mojster Mitja in Aljaž, aktivno pa so sodelovali udeleženci 3-dnevnih Master class delavnic Skeletne gradnje.

Vsaka skupinska fotografija skriva zelo lepe zgodbe o tem, kako se vsak človek lahko nauči skeletne gradnje in vsakdanje uporabe lesa, če je le pripravljen opazovati naravne lastnosti lesa ter poslušati nasvete izkušenih mojstrov.

Klina za klanje skodel in preprost bat za udarjanje kline.​

Rezilni stol in rezilnik sta še vedno nezamenljiva pripomočka pri domači obdelavi lesa.​

Pri Hiši Mandrova zelo rada gostiva enodnevne osnovne delavnice Gradnje z lesom, na katerih udeleženci odkrivajo čare obdelave lesa z ročnimi orodji.

To je uporabna metoda za začetnike, saj z ročnimi orodji resnično začutiš notranjo strukturo lesa in jo pričneš tudi bolje razumeti. Delo z ročnimi orodji je zelo neposredno, hkrati pa je svojevrstna meditacija, stik s samim seboj in z naravo.

Na delavnici se udeleženci spoznajo s pridobivanjem lesa, žaganjem na posamezne elemente, sušenjem in osnovnimi tehnikami obdelave. Mnogi od udeležencev na delavnici izdelajo svoje prve lesne zveze (spoje).

Gradnja z lesom

Enodnevna delavnica obdelave lesa od drevesa do izdelka.

Življenje in delo z lesom:
Od drevesa do izdelka

Knjiga je izviren slovenski vodnik o gradnji z lesom, kot ga še ni bilo. Knjiga je praktičen učbenik, ki povezuje trajnostne oblike dela z avtobiografskimi zapis o ljubezni do narave in lesa.

Knjiga obsega kar 342 strani, 231 fotografij in 71 ilustracij.

Spletno mesto hisamandrova.com deluje s pomočjo piškotkov. Več o tem kako obdelujemo piškotke si lahko preberete tukaj. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov?