Regenerativna pridelava
Pridelava za prihodnost pri Hiši Mandrova
Regenerativna pridelava:
Pridelava prijazna ljudem, živalim in okolju.
Z regenerativnimi metodami, prijaznimi do živali okolja in ljudi, pridelamo hrano, ki je bogata s hranili. To je posledica skrbi za optimalno mikrobiološko aktivnost prsti, ki rastline oskrbi z vsemi potrebnimi hranili.
Zaradi stalnega slabšanja kakovosti industrijsko pridelane hrane, degradacije okolja in vse manj stabilnih dobavnih verig je to danes ključnega pomena.
Sodelovanje z naravnimi potenciali okolja in živali.
Regenerativno pridelavo načrtujemo tako, da uporabljamo potenciale naravnih procesov in v pridelavo vključujemo živali. Te pripomorejo k bogatenju površja zato, ker pospešujejo kroženje organske snovi in nam pomagajo pri preobrazbi površja.
Pri regenerativni pridelavi prepoznamo potenciale posameznih vrst živali in jih uporabitimo tako, da jim bo omogočeno kakovostno življenje v sožitju z naravnim okoljem.
Pridelava odporna na posledice podnebnih sprememb.
Uporabljamo metode, s katerimi obogatimo količino organske snovi v prsti in povečamo biodiverziteto našega zemljišča. Tako prispevamo k boljšemu ponoru toplogrednega oglijkovega dioksida, boljšemu kroženju hranil in boljši sposobnosti prsti, da zadržuje vlago.
Vsak prispevek k blaženju posledic podnebnih sprememb šteje. Prav organska snov v prsti je največji ponor ogljikovega dioksida na svetu.
Spoznaj naše praktične rešitve:
Kompostni kokošnjak prihodnosti
Pri Hiši Mandrova sva izdelala kompostni kokošnjak, v katerem kokoši bivajo na globokem ogljičnem nastilju (žagovini, lesni biomasi, slami, senu, listju ...), ki se zaradi dodatka s hranili bogatih iztrebkov, pravilnega zalivanja in zračenja kompostira kar na mestu. Za mešanje s svojim brskanjem poskrbijo kokoši, pomembno pa je ustrezno število kokoši na površino kokošnjaka.
Takšen kompostni kokošnjak ima vonj po gozdnem humusu in je prijetno okolje za kokoši, še posebno pozimi, ko zagotavlja dodatno toploto, ko kokoši prezimujejo kar v najinem hišnem rastlinjaku.
Pašna reja prašičev na zaraščenih zemljiščih
Krškopoljski prašič je avtohtona slovenska pasma, zelo primerna za pašno rejo. Prašiči izjemno uživajo, če na pašniku najdejo raznovrstno hrano. Pojedo veliko količino trave, zeli, žuželk in koreninic, s svojim ritjem pa na zaraščenih kmetijskih površinah ustvarjajo pogoje za vračanje trave.
Izjemno pomembno je načrtovanje paše v manjših ogradah in zadostno število premikov ograde. Tako poskrbimo, da se bo površje prej in bolje obnovilo. S takšno rejo tako bogatimo naš ekosistem.
Prašiči niso izbirčni in pojedo vse ostanke z vrta, velik del vrtnih pridelkov in del dokupljene krme. Kakovost tako vzrejenih prašičev je zaradi stalnega gibanja, življenja brez stresa in bogate prehrane izjemna.
Tržni vrt Hiše Mandrova
Naš vrt brez mehanske obdelave prsti se nahaja na 800 m nadmorske višine, na plitvi prsti v zelo zahtevnem podnebju mrazišča visoke kraške planote.
Izjemno visoka kakovost in donosnost pridelkov sta posledici sodobnih tehnik tržnega vrtnarjenja, priprave dobrega komposta, setve pokrivnih posevkov, priprave kompostnih ekstraktov in enostavne standardizirane obdelave brez prekopavanja.
Delo v vrtu je usmerjeno v povečevanje mikrobiološke aktivnosti in dvig deleža organske snovi v prsti. Takšna prst podpira razvoj močnih in odpornih rastlin ter v sušnih obdobjih bolje zadržuje vlago.
