Krompir je osnovna poljščina vsake samooskrbne kmetije ali vrta. Verjetno zato, ker ga je izjemno enostavno pridelati, saj je odporen in skoraj vedno uspe. Zraste lahko celo sam, na kupih organskega odpada, v katerih ostanejo krompirčki, ali v kupu suhe trave in na podobnih mestih. Poleg tega je krompir enostavno shranjevati in pripravljati.
S prekopavanjem (oranje, frezanje, štihanje) siromašimo prst, povečujemo količino dela in plevela. Poleg tega ogrožamo optimalno, bujno in zdravo rast rastlin, ki so zaradi tega bolj podvržene napadom škodljivcev.
Naša vrtna mehanizacija se včasih uporablja tudi za prevoz potnikov (levo), sicer pa imava dve samokolnice. Ena je običajna velikosti okrog 100l, druga pa je dvokolesna, velikosti 300l (desno).
Beri naprej in spoznaj tri različne načine pridelave krompirja, ki jih uporabljava pri Hiši Mandrova. Poudarek bo na “hands-on” izkušnjah in primerjavi različnih metod.
Vzgoja krompirja na novih gredicah s kompostom
Izdelava novih gred zgodaj spomladi (levo) in pa veličastna krompirjevka, ki je zrastla na novih gredah (desno).
Na koridorje gredic bomo s samokolnico navozili vzdolžno gomilo komposta, visoko 20 cm in široko 50 cm. Krompir bomo sadili v eno vrsto, čisto na sredino in na dno gomile. Sadilna razdalja je 25 cm. Za ta namen je najboljši kompostiran hlevski gnoj, saj je bogat z dušikom, kar bo omogočilo krompirju, da v zgodnji fazi hitro zraste in postane odporen na škodljivce. Poleg tega je hlevski gnoj zelo dostopen.
Pridelek krompirja na novih gredicah v kompostu je bil zelo dober, kljub izjemno sušnemu poletju 2022.
V takšnem sistemu ni potrebno dodatno zasipanje krompirja med njegovo rastjo, čeprav bi bilo zaželeno. Sama se večkrat spopadava s pomanjkanjem komposta med rastno sezono.
Ko krompir poberemo, kompost razgrabimo in tako oblikujemo gredico, v katero sejemo posevke, ki sledijo za krompirjem, na primer repo ali kolerabo. Med gredice po želji dosujemo še potke iz sekancev in nov del vrta je končan.
Zgodnji fotografiji prikazujeta setev pokrivnih posevkov (levo) ter oblikovanje novih gred s sekanci (desno) in posejanimi pokrivnimi posevki. Na spodnji fotografiji je jesenski pokrivni posevek ječmena, facelije, repe in ajde.
Vzgoja krompirja v organskem odpadu
Prednost vzgoje krompirja v organskem odpadu je v tem, da lahko uporabimo slabša zemljišča in ostanke komposta, ki so pregrobi za dodajanje na gredice (imajo preveč ogljičnega materiala). Slabost te metode pa je v tem, da moramo v prihodnjih letih na to mesto zasaditi trajnice ali ponovno dodati vir dušika (na primer gnoj), če želimo gojiti krompir.
Setev komposta skozi sito 2x2cm (levo) in preostanek grobega komposta (desno), ki bo uporabljen za zastiranje krompirja.
Takšna metoda vzgoje krompirja je primerna za slabša zemljišča, kot so na primer vrtni robovi, ki bi jih sicer morali kositi. Metodo sva zasnovala med sejanjem komposta, ko sva se spraševala, ali bi grobe ostanke komposta še enkrat kompostirala ali jih kar uporabila za zastirko, saj je večina tega odpada lesnega izvora. Pri nas pogosto kompostirava ostanke lesne biomase, ki se predeluje dlje časa, in jih med sejanjem komposta odstraniva iz komposta, ki se dodaja na grede.
Pridelek krompirja je prvo leto v grobem organskem materialu in v ostankih komposta res čudovit (zgoraj). Prednost tega načina je, da lahko krompir gojimo v vrtnih robovih (desno spodaj), kot na primer skrajno desno ob vrtni ograji.
Če imamo na voljo takšne ostanke komposta ali grob kompost in ostanke organske snovi, kot so travni odkos, suha slama, ostanki sena in podobno, lahko to uporabimo tako, da ga nasujemo v 15 cm debelo plast, s katero zastremo zemljišče. Idealno je, če se z okultacijo prej znebimo še travne ruše. Krompir nato sadimo v vrste s širino 60 cm in 25 cm medvrstne razdalje.
V naši grobi kompostni zastirki bo krompir zelo dobro uspeval, vsaj po najinih izkušnjah. Zelo malo krompirja je zelenega, krompir pa je prvo leto zelo lep. V naslednjih letih pa moramo na isti površini ponovno dodati kompostno zastirko, bogato z dušikom, če želimo gojiti krompir. Razkroj ogljične organske snovi namreč dolgoročno povzroči to, da rastlinam dušik ni na voljo.
Vzgoja krompirja na standardnih gredicah širine 75 cm
To je način pridelave najbližji klasični pridelavi krompirja. Prednost takšne pridelave je v enostavnosti in velikem pridelku. Slabost pridelave na gredicah pa je v tem, da moramo krompir na koncu izkopati, s tem pa povzročimo nezaželeno mešanje prsti. Tako na površje ponovno pridejo stara semena plevela, kar pomeni, da bomo imeli več dela s pletjem.
Podrahljavanje (zračenje) gredic s širokimi vilami (levo) je ključnega pomena za res dober pridelek gomoljnic, na primer krompirja na desni fotografiji (dve gredi med čebulo in rastlinjakom).
V obstoječe 75 cm grede po sredini grede izkopljemo sadilni jarek, globok vsaj 25 cm. V jarek dodamo kakovosten kompost, na 10 m dolgi gredi dodamo dve samokolnici, oziroma okrog 200 litrov komposta. Nato v kompost na dnu jarka sadimo krompir na vsake 25 cm dolžine in jarek pokrijemo s prstjo, ki smo jo prej izkopali. Če imamo na voljo kompost, bomo krompir med rastjo še zagrnili, če pa ga nimamo, to niti ni potrebno. Po najinih izkušnjah pri takšni vzgoji ni veliko zelenih krompirjev, niti če ga ne zagrnemo.
Pomen komposta v jarku je izjemen, saj krompirju omogoči, da bujno raste in je zato tudi odporen na škodljivce v kasnejši fazi rasti.
Čudovit pridelek krompirja v sezoni 2024 na 15 m dolgih gredicah v spodnjem vrtu. Vse kar je bilo potrebno je 300 l komposta.
Ko krompir poberemo, gredico zravnamo in jo zasadimo s pokrivnim posevkom (zelenim gnojenjem), na primer z mešanico lana, facelije, ajde in sončnic, ki s svojo hitro rastjo gredico zastre in tako plevelom vzame prostor. To je tudi najina priljubljena poletno-jesenska mešanica za izboljševanje prsti.
Lahko pa zasejemo še eno rundo graha, repo za jesen ali celo rumeno kolerabo, če smo pripravljeni na nekaj dodatnega pletja plevela 🙂
Oglej si najin julijski vlog 2024, v katerem te Aljaž popelje po obeh vrtovih.
V praksi na najinih dveh vrtovih vedno kombinirava različne metode pridelave krompirja glede na prostor, ki nama je na voljo, ostanke komposta in ali sploh imava kompost za krompir. Poleg tega je pomemben dejavnik še prostor v vrtu. Če sva se v preteklosti česa naučila, sva se tega, da je vedno potrebno prilagajanje. Pomembna je tudi zdrava mera kmečke pameti pri preizkušanju novih načinov pridelave. Stvari je potrebno dvakrat premisliti, preden jih preizkusimo. A na koncu lahko dobimo zdrav krompir z manj dela.
Zaslužen počitek med pobiranjem krompirja v poletni pripeki leta 2022.
Boš prihodnje leto preizkusil katerega od načinov takšne pridelave krompirja?