Gradnja Hiške travniške smreke – 2. del

Hiška potrebuje okna 

Hiška travniške smreke  je naša nova vrtna lopa. O tem, kako sta nastala skelet in ostrešje, sva pisala v prvem delu objave o tej čudoviti vrtni hiški. V pričujoči objavi pa vam bova predstavila, kako je potekala montaža oken, lesene fasade, podstrešnega prostora, poda in pa dveh prisrčnih dekorativnih elementov. 

Zgodba te hiške te bo navdušila za delo z lesom. Predvsem pa je navdihujoče to, kako so naši udeleženci delavnic sodelovali pri izdelavi skeleta, ki je bil kar nekaj mesecev učni skelet, na katerem so se urili udeleženci enodnevnih delavnic Gradnja z lesom in izdelovali lesne zveze. Skelet smo za potrebe demonstracije tudi večkrat razstavili in sestavili, da smo udeležencem pokazali, kako izgleda celota. 

Skelet hiške tvorijo ročno tesani tramovi, ki jih je izdelal Aljaž, nekaj tramov pa je tudi žaganih in so ostanek drugih gradbenih projektov, tudi od obnove Hiše Mandrova.

Še preden je skelet nastal, naju je kontaktiral eden od sledilcev, da prenavlja poslovni prostor, v katerem je kar 11 enakih lesenih oken, ki zapirajo celotno zunanjo steno. Želel nama jih je podariti zato, ker je slutil, da bova takšna okna še potrebovala. Na našo srečo se veliko ljudi zaveda pomena ponovne uporabe in dejstva, da so lahko tudi stare stvari lepe in uporabne. Tako sva za projekt pridobila stara lesena okna, dimenzij 100 x 140 cm, gospodu D. pa bova vedno hvaležna. 

Montaža starih oken na podkonstrukcijo iz plohov (levo in desno). Nekatera okna se odpirajo navzven, nekatera pa navznoter. Prav vsa pa se odprejo “na kip”, kar je za takšno lopo tudi najbolj primerno.

Okna je Aljaž vgradil na podkonstrukcijo, ki jo je izrezal iz 5 cm debelih plohov. Ta je vijačena na zunanjost skeleta, kar doda k svojevrstni estetiki objekta, tako da je skelet v celoti viden za vgrajenimi okni. Tako lahko ponosno kar skozi okna pokaževa mozničene lesne zveze, ki smo jih izdelali na naših delavnicah.

Lesena fasada in podstrešni prostor

Lopa je s treh strani v celoti zastekljena z okni, skupna dolžina oken je 8 metrov. Prezračevana lesena fasada zapira le prostor pod okni in severovzhodno stranico objekta, na kateri so lesena vrata. 

Uporaben podstrešni prostor za shranjevanje kolov, lestev in orodja (levo) je nastal z montažo desk na kapne lege (desno).

Lesena fasada je izdelana iz domačih smrekovih desk, žaganih na različne širine in zaprtih s peresi. Na jugozahodni strani lope je na zunanji strani pritrjeno še veliko dvojno korito inox, namenjeno pranju vrtnih pridelkov. Korito sva podedovala z nakupom Hiše.

Podstrešni prostor Hiške travniške smreke je hkrati tudi strop in je namenjen shranjevanju pašne opreme, lestve, kolov in podobnih pritiklin, ki jo potrebujeva na zemljišču. 

Pričetek izdelave fasade (levo) in notranjih obojev ter zaključnih letev (desno).

Lesene odkapne letve pod okni in pod

Pod je izdelan iz travniške smreke, po kateri je hiška dobila ime. Ta je zrasla le nekaj metrov stran od lope, nato sva jo podrla in odpeljala na žago. Karakteristike poda so trapezno žagane deske, kar zmanjšuje odpadek pri žaganju močno koničnih hlodov travniških dreves. Ta namreč zaradi izpostavljenosti vetrovom zrastejo nizka in čokata, zato je edini način, da porabimo kar se da veliko lesa iz takšnega hloda to, da deske robimo v trapez, ne pa enakostransko. Pri izdelavi takšnega poda pa upoštevamo to, da se trapezi stikajo drug z drugim, obrnjeni izmenično. Ozki konec se stika s širokim. Tako lahko takšne trapeze učinkovito uporabimo za notranje oboje ali pod. 

Pod okni je Aljaž izdelal lesene odkapne letve, ki jih je uspel umestiti v zareze na dnu oken, te so tudi sicer namenjene okenskim policam. Odkapne police je rahlo nagnil, tako da voda z njih odteka, na spodnji strani pa je vrezal še odkapni kanal, na katerem se bodo oblikovale kapljice, voda pa ne bo mogla polzeti nazaj v konstrukcijo. 

Pritrjevanje podnic z žičniki (levo) in detajl lesene odkapne letev pod okni s poglobljenim odkapnim kanalom (desno).

Zaključena fasada in podstrešno “skladišče” za lestve, kole in količke (levo) ter sproščujoča notranjost z vrtnim orodjem in počivalnikom (desno). Pod je izdelan iz lesa travniške smreke, ki je rastla tik ob prostoru, kjer je danes lopa (spodaj).

Smrečica za Hiško 

Aljaž je že med prekrivanjem strehe izdelal lesene vetrne obrobe, ki preprečujejo zatekanje vode v strešne letve, vendar mu ni bilo všeč, kako se letve stikajo v slemenu. Zato je za hiško oblikoval edinstven dodatek: majhno leseno smrečico iz smrekovega lesa. 

Ta je ob montaži zamenjala obvezno tradicionalno zeleno smrečico, ki jo po tradiciji pritrjujemo na sveže izdelane skelete in dokončana ostrešja, takrat ko končamo najbolj naporen del gradnje. To lepo tradicijo skrbno negujemo še naprej tudi pri naši Hiši. 

Kaj še sledi?

Hiška travniške smreke je lep primer vernakularne skeletne gradnje in gradnje z lesom z elementi ponovne uporabe. Takšno ime nosi, ker je bila izdelana iz lesa travniških smrek, ki dajejo konstrukciji in lesenim podom edinstven značaj. 

Hiška bo služila za vrtno lopo in lopo za shranjevanje pašne opreme pri Hiši Mandrova. Vesela sva, da je učni skelet našel svoje mesto, da sva lahko ponovno uporabila stara okna in da sva imela možnost postaviti takšen objekt. 

Do zaključka objekta manjkajo le še žlebovi, ki pa jih bo Aljaž skoraj zagotovo izdelal iz lesa smrekovih sušic. 

Če bi rad izvedel več o gradnji z lesom, se pridruži naši enodnevni delavnici Gradnja z lesom. V jeseni je na voljo še kar nekaj terminov. Zadnjih nekaj mest pa je na voljo tudi še za naš tridnevni delavnici masterclass Skeletne gradnje, na katerem bomo izdelovali celoten skelet takšnega objekta, od začetka do konca. 

Se vidimo!