Začetniški izzivi vrtnarjenja

Skoraj vsak vrtnar ima svojo definicijo, kaj je vrtnarjenje, in stilov vrtnarjenja je skoraj toliko kot vrtnarjev. Vrtnarjenje je lahko čudovito enostavno, če poznamo naravne procese in jim sledimo, lahko pa je tudi naporno in mukotrpno, če poskušamo zaobiti naravne zakonitosti. 

V tej objavi ti želiva opisati najino pot od drugega do prvega in te motivirati, da se pridružiš rastoči skupnosti pridelovalcev, ki prsti ne obdelujejo mehansko in so zato dolgoročno uspešnejši. Vse skupaj je lažje, kot se zdi, a tudi midva sva pričela tako, da je bilo z vrtom res veliko dela, danes pa lahko z najsodobnejšimi tehnikami tržnega vrtnarjenja vrt vsako leto povečava, ne da bi zato imela kanček več dela. 

“Sodobne metode tržnega vrtnarjenja upoštevajo naravne procese, a tudi našo željo po čim večji produktivnosti. Te tehnike vrtnarjenja so preverjeno najučinkovitejše in so prava hrana za možgane.”

Tako dobesedno kot tudi v prenesenem pomenu. Tako lahko čisto vsak z manj truda in vložka pridela zelo veliko kakovostne hrane, hkrati pa poskrbi za zdravje našega najpestrejšega bioma — vrtne prsti. 

A če gremo čisto od začetka, morava priznati, da sva pričela vrtnariti, ne da bi se zavedala, s koliko življenja sva bila v kontaktu, ko sva med prsti razdrobila kepico preorane prsti na najinem prvem vrtu. 

Takrat sva se po petih letih bivanja v tujini vrnila domov in vedela sva, da si želiva veliko hrane pridelati sama. G. Jože, najin dobri prijatelj, nama je omogočil brezplačen najem večjega zemljišča. V naju je prepoznal zanimanje in energijo, ki sva jo bila pripravljena vložiti v to, da bova gojila svojo hrano. Posodil nama je nekaj knjig o sonaravnem vrtnarjenju in permakulturi. Za njegovo zaupanje mu bova vedno zelo hvaležna! 

“Vse se je začelo s klasičnim oranjem ledine in sajenjem v prefrezano zemljo. A že prvo leto sva opazila težave z zbijanjem in izpiranjem (erozijo), ki so jih povzročali močni nalivi.”

Tudi težave s prekomerno izsušitvijo prsti so se pojavile, ko je bila gola zemlja izpostavljena žgočemu soncu. Tako sva že v prvem letu pričela preizkušati nekatere tehnike sonaravnega vrtnarjenja, kot sta zastiranje s slamo in travnim odkosom, ter prve eksperimente s kompostom. To je bila ljubezen na prvi pogled, ker so bili prvi eksperimenti dokaj uspešni in so bili bolj podobni tistemu, kar se dogaja v naravi.

Kmalu nama je postalo jasno, da z mehansko obdelavo prsti (oranjem, frezanjem, štihanjem …) grede sicer res obdelamo tako, da so optimalne za delo, a takšna obdelava povzroča velike dolgoročne težave. Prisilno razbiti agregati prsti so sicer rahli, a jih zbije in erodira čisto vsak naliv.

“Naravna slojevitost prsti je izgubljena, ker se drobnejši delci izperejo v nižje sloje, večji ostanejo na površini, organska snov pa je izpostavljena oksidaciji.”

Poleg tega se z mehansko obdelavo močno poveča število plevelov. Vsakič, ko zemljo razbrazdamo, sprožimo kalitev prisotnih semen plevelov. In teh je v prsti povsod dovolj, da nam pokvarijo čudovite trenutke vrtnarjenja. 

Ko sva se preselila v Novi Kot, sva rekla, da bova stvari odtlej naprej delala drugače. Bližje naravi, a še vedno na način, ki je po produktivnosti podoben profesionalnim vrtovom. Tako sva skoraj dve leti porabila, da sva testirala različne metode obdelave gred, dokler nisva ugotovila, da je tisto, kar je najboljše za zemeljske mikroorganizme, tudi najboljše za nas.

“In to je izjemno intenzivno vrtnarjenje na stalnih gredicah, zastrtih z mikrobiološko bogatim kompostom (ki ga seveda tudi sama pripraviva).”

In čisto vsi, ki so naju že spoznali, vedo, da obožujeva podrobnejše vsebine o prsti, prehranski verigi mikroorganizmov v prsti, sožitju rastlin in mikroorganizmov, fotosintezi, kompostiranju, pripravi kompostnih ekstraktov, čajev …. Te vsebine so nekaj čisto novega v svetu in v Sloveniji. Pred nami namreč poteka čisto prava revolucija v razumevanju življenja v prsti in njegovega pomena za zdravje rastlin. In od tu naprej črpava navdih in znanje za svoj vrt.

“A kako se v praksi lotiti tržnega vrtnarjenja?”

Najprej moramo pogledati v naravo, da bi bolje razumeli kontekst pomena mikrobov v prsti. Prst v naravi je zastrta in preraščena z rastlinami in je v takšnem stanju naravno porozna in dovolj rahla za rast rastlin. To je posledica delovanja zemeljskih mikroorganizmov, ki ustvarjajo strukturne agregate v prsti, tako da kolonije bakterij med seboj lepijo organsko snov (okrog 4 % vse teže prsti) in mineralne delce (okrog 96 % teže prsti), med katerimi je prazen prostor. Ta prostor polni zrak in občasno voda ter je namenjen temu, da so mikroorganizmi in rastlinske korenine oskrbljeni s kisikom in z vodo. 

“Delež organske snovi je izjemnega pomena, saj se z večanjem tega deleža izboljšuje tudi struktura prsti in njena rodovitnost.”

V običajnih preoranih vrtovih in njivah smo lahko zadovoljni s 4 % (in pri 6 % skačemo v zrak), medtem ko v sodobnem tržnem vrtu lahko dosežemo tudi 10 %, če delamo pametno in naravno. Del te organske snovi se poveča na račun opustitve mehanske obdelave in z dodajanjem organske snovi (idealno kompost), del pride od odpada rastlin, zadnji del pa je posledica čudovitega simbiotičnega odnosa mikroorganizmov in rastlin. 

Rastline v procesu fotosinteze porabljajo vodo in ogljikov dioksid ter tvorijo sladkorje in kisik. Približno 50 % sladkorjev porabijo neposredno za svojo rast, preostanek pa preko korenin “nahrani” mikroorganizme v prsti. V zameno pa dobijo oskrbo z mikrohranili, ki jih rastline potrebujejo za rast. Korenine tako izločajo t.i. koreninske eksudate, ki postanejo hrana za bakterije in glive v prsti. Te se koncentrirajo okrog korenin in v zameno za to rastlini dovajajo različna hranila, ki jih pridobijo z razkrajanjem organske snovi ter mineralne osnove.

“Mnoge bakterije okrog korenin v procesu postanejo plen številnih večceličnih plenilcev (to so npr. nematode, protozoe, pršice, amebe …), ki so prisotne v prsti. Ti plenilski mikroorganizmi jih presnovijo in njihovi izločki postanejo koreninska hrana.”

To je čisto pravi čudež prehranske verige prsti, ki so ga znanstveniki odkrili šele pred nekaj desetletji. In prav ta prehranska veriga si v optimalnih pogojih sama zagotavlja primerno poroznost in rahlost prsti. Naravni ustroj namreč tako deluje.

Tudi v naših vrtovih lahko hrano gojimo tako, da življenju v prsti zagotavljamo optimalne pogoje, in sicer tako, da poskrbimo za naslednje:

Gredice naj bodo vedno zasajene. Sadimo ali sejemo en pridelek za drugim, zato da bodo rastline karseda velik del leta hranile mikroorganizme. Celo čez zimo lahko grede zasejemo s prezimnimi rastlinami, ki hranijo mikroorganizme in tako izboljšujejo strukturo naše prsti.

Prst naj bo vedno zastrta, po možnosti s slojem komposta, ki je habitat in hrana za mikroorganizme ter je sam po sebi bogat s koristnimi mikroorganizmi. To preprečuje izsušitev, izpiranje prsti in omogoča učinkovito delo.

Vrtnarimo tako, da ne povzročamo razbijanja agregatov ali mešanja naravne slojevitosti prsti. Pridelke iz prsti režemo in korenine puščamo v zemlji. Plevele spodrezujemo, prst pa podrahljavamo, ne de bi jo obračali.

Midva uporabljava naslednje tehnike:

• Pokrivne posevke sejeva poleti in pozimi. Poletni pokrivni posevki polnijo prostor med posameznimi setvami ter tako plevelom otežijo delo. Prezimni pokrivni posevki pa izboljšujejo strukturo prsti. Poleg tega postanejo nekakšno mikrozelenje za najine živali.

• Zastirava z dobrim domačim kompostom v debelini 10 cm, ko grede oblikujeva na novo. Zastirko v debelini cca. 3 cm (ponekod lahko tudi malce več) pa dodava kot vsakoletno dodajanje sloja na že obstoječe grede.  

• Podrahljavava ob vsakem sajenju s širokimi vilami, te omogočajo globoko zračenje in spodbujajo globljo rast korenin.

• Plevel uspešno kontrolirava s spodrezovanjem ali z okultacijo (tehnika zatemnjevanja grede za več tednov s primerno “cerado”). Plevela se lotiva, še preden bi se popolnoma razvil. Če mu ustrezno preprečujemo rast vse do solsticija, mu bomo s tem odvzeli tudi velik del energije za nadaljnjo rast.

• Pridelke pobirava tako, da korenine (če te seveda lahko) pustiva v prsti. Prav okrog korenin je koncentracija mikroorganizmov največja (s tem pustimo velik del hranil v zemlji).

• Izdelujeva in uporabljava kompostne čaje in ekstrakte za inokulacijo s koristnimi mikroorganizi med rastno sezono. (Rezultati so bombastični!)

• Zgoden pomladni začetek premagujeva s pomočjo pokrivanja gredic z loki in vrtno kopreno ter jesensko sezono podaljšujeva na isti način.

• Sejeva in presajava v ravne vrste z enakomernimi razmaki, ki olajšajo pletje, čeprav je tega vsako leto čedalje manj (razmerje med bakterijsko in glivno strukturo je v sorazmerju + nikoli mehansko ne posegava v kompostno zastirko, tako semena plevelov ne vzklijejo, če se slučajno nahajajo v spodnjih plasteh).

• Sejanje in presajanje z medvrstno razdaljo načrtujeva tako, da “krošnja” listov zapre prazen prostor med rastlinami, preden rastline dosežejo polno velikost.

Zelo srečna bi bila, če bi te tehnike spoznala že v prvem letu vrtnarjenja, a če bi jih, potlej ne bi doživela zadovoljstva učenja in izboljševanja. Kar pa bi dosegla že prej, je to, da bi lahko jedla zelo zdravo in s hranili bogato hrano ter bi bila bolj samozadostna že prej v življenju. 

To je danes še posebej pomembno. Dobavne verige za preskrbo s hrano so vse bolj nestabilne, kakovost industrijsko pridelane hrane pa vse bolj peša, kar je posledica petrokemičnega kmetijstva in intenzivne mehanske obdelave prsti (t.i. zelena revolucija), ki ima obenem še pogubne vplive za okolje. 

“Znanstveniki že leta zaznavajo upad hranilne vrednosti industrijsko pridelane rastlinske in živalske hrane. Zlasti zaskrbljujoč je upad deleža mikrohranil (kalcija, železa, fosforja, cinka, vitaminov …) v primerjavi s preteklimi obdobji.”

Razlog je v siromašenju naravne sposobnosti mikroorganizmov v prsti, da bi rastlinam zagotavljali hranila. To je neposredna posledica nenehne mehanske obdelave prsti (oranja, frezanja …), ki vodi v povečanje uporabe sintetičnih gnojil (tudi nekompostiranih organskih gnojil) in škropiv. Začaran krog, ki ga moramo prekiniti.

V zahodnem svetu smo prehranjeni, a problem je v pomanjkanju hranil v naši hrani. Zato je lastna pridelava hrane, pri kateri je v osrčju skrb za prst, začetek blaginje, fizičnega in mentalnega zdravja. 

Če se želiš iz prve roke naučiti sodobnih tehnik tržnega vrtnarjenja, se pridruži naši masterclass delavnici Vrhunsko vrtnarjenje. Delavnica je brez ovinkarjenja edinstvena priložnost, da v vsakem letnem času spoznaš vse tehnike, izveš, kaj vse potrebuješ (in česa ne). 

Tako se lahko naučiš vzgajati svojo hrano za možgane in telo, ne da bi bila to velika muka!