Velikokrat se zgodi, da so najdražje stvari tiste, ki jih potrebujemo takoj, in pa tiste, ki jih naredimo sami. Midva sva poleg celovite prenove čisto sama zasnovala in izdelala skoraj vso notranjo opremo Hiše (razen stavbnega pohištva izoliranih prostorov). Zato natančno veva, o čem govoriva.
S čakanjem na izdelavo svoje opreme in pohištva sva žrtvovala kar nekaj udobja. Vložila sva OGROMNO delovnih ur, ki niso bile plačane. Velikokrat sva si belila glavo z rečmi, ki so v kontekstu današnjega dne povsem brezpredmetne. A vseeno se je izplačalo. In na koncu sva sprejela tudi to, da najina obnova hiše na nek način še vedno traja, saj se vedno pojavijo potrebe po novih kosih pohištva. In to se nama zdaj zdi celo simpatično.
Najina prenova v lastni režiji je trajala skoraj 5 let.
Topla notranjost naše Hiše z doma izdelanimi lesenimi izdelki, ometi, lesenim podom, košaro, mizo…. Dom, ki napolni dušo, saj skriva 5 let trdega dela in učenja.
Domače mizarstvo
Realnost obnove pa je takšna, da je velike posege enostavno in hitro narediti, medtem ko manjše stvari zahtevajo več znanja in potrpežljivosti. Midva sva večja dela uspela izvesti v nekaj mesecih, nato pa se je delo upočasnilo premosorazmerno z majhnostjo posegov. Manjši, drobnejši, natančnejši, kot je izdelek, več časa traja izvedba. Zato so nama in najini osebnosti dražji in bližji veliki gradbeni podvigi kot manjši mizarski izdelki. A če sva v preteklih letih kakorkoli izboljšala svoj značaj, se ta izboljšava pozna pri potrpežljivosti.
Mizarstvo je nekaj čisto drugega od gradnje, sploh sodobno mizarstvo, pri katerem se veliko uporabljajo lesni kompoziti, vse manj pa masiven les. Razlog za to je v vse večji standardizaciji, korporativni konsolidaciji, vse hitrejšem načinu življenja, vse nižji pričakovani končni ceni in (ne)toleranci do napak v lesu. Mizarski izdelki mojstrov masivnega pohištva so nekaj, kar lahko traja celo življenje ali celo več generacij, sodobni kompozitni izdelki pa trajajo le do naslednje predelave stanovanj. Zato dajeva prednost masivnemu lesu. Pa tudi zato, ker lahko celotno predelavo od žagancev do izdelka narediva doma.
Topla zunanjost in notranjost naše Hiše z doma izdelanimi lesenimi izdelki, ometi, lesenim podom, košaro, mizo…. Dom, ki napolni dušo, saj skriva 5 let trdega dela in učenja. In ja, tako izgleda smrekova fasada brez “zaščite” po petih letih. Nama je siva patina izjemno všeč.
Na doma izdelane mizarske izdelke sva lahko zelo ponosna, ker sva se sprijaznila s tem, da bova med njihovo izdelavo zagotovo zagrešila kakšno napako, in tem, da naju bo les še kaj naučil že takrat, ko bodo izdelki narejeni. To je posledica napak v presoji in izbiri kosov lesa. Les se namreč “giba” z vsako spremembo zračne vlage v okolici, tudi potem, ko je vgrajen. Dovolj suh les in poznavanje lastnosti obnašanja posameznih kosov lesa sta tudi osnovi za začetek domačega mizarstva. O tem lahko veliko prebereš v najini knjigi.
Za domačo obdelavo lesa ne potrebuješ veliko orodja, vse se lahko naredi tudi z ročnim orodjem, a danes je realnost večinoma takšna, da hobi mizarji uporabljajo kombinirke s 3 do 5 operacijami (te so poravnavanje, debeljenje, razrez, vrtanje in rezkanje), profesionalci pa za vsako operacijo uporabljajo svoj stroj, klasične stroje pa dopolnjuje še CNC.
Pri Hiši večino pohištva izdela Aljaž z nekaj električnega orodja (cirkular, rezkar, oblič, baterijski vrtalnik) in s kombinirko, les pa večinoma suši doma, nekaj pa ga po potrebi že suhega kupi po kosih. Mizarstvo sicer ni njegovo najmočnejše področje, a v največji užitek mu je, da je vsak naslednji izdelek boljši od prejšnjega. Takšen primer so tudi nova drsna vrata, ki jih je izdelal tik pred koncem leta.
Podprite najino delo: Naši darilni boni so čudovito darilo, ki obdarovancu omogoči izjemno izkušnjo. Hkrati so ekološko in družbeno odgovorno darilo, saj je vaš nakup podpora razvoju in rasti projekta Hiša Mandrova.
Drsna vrata
V hiši imava le dva ločena prostora z drsnimi vrati, izdelanimi iz lipovega (Tilia platyphyllos) in trepetlikovega (Populus Tremula) lesa. To je nadvse neobičajna izbira za vrata, saj je les obeh vrst zelo mehek, ima pa drugačno kakovost, ki naju privlači. Poleg tega nimava težav z znaki obrabe in morebitnimi odrgninami, ki nastanejo z uporabo.
Kvaliteta lipe je v tem, da se izjemno malo krči in razteza ter zvija ob spremembah vlage, trepetlika pa je izjemen okrasen les, v katerem se menjavajo barvne okužbe gliv, grče, rebrasta rast in podobno. Lipa ima tako prave lastnosti za okvir vrat, trepetlika pa za polnilo.
Drsna vrata kopalnice so stara že 2 leti in še vedno ne kažejo resnih znakov obrabe. Les lipe, iz katerega so izdelana, se res presenetljivo dobro drži. Vrata so pritrjena na posebnih aluminijastih vodilih in omogočajo gladko drsenje.
Pred koncem leta je Aljaž izdelal še ena vrata z lipovim okvirjem in polnilom iz trepetlikovega lesa. Zelo ponosen je, da so boljša kot prva, ki jih je izdelal, in to je tisto, kar ga žene naprej. Za izdelavo in montažo je porabil 12 delovnih ur, v kar ni všteto zlaganje lesa za sušenje pred tremi leti, ko je ta les dobil z žage.
Čisto nova drsna vrata iz lipe in trepetlike. So lahka, svetla in zračna, tako na izgled kot tudi za uporabo. Višina vrat je skoraj 2,3m kar je več kot običajno. To pa je zaradi kroženja toplega zraka po prostorih.
Pohištvo kopalnice in kuhinje
V letošnjem letu pa sva v celoti dokončala kuhinjo. Po treh letih uporabe začasne kuhinje in pulta, izdelanega iz ploščic, sva ugotovila, da želiva pult iz nerjavečega jekla z lesenimi omarami z drsnimi vrati. Zato je Aljaž narisal natančno skico površine pulta in izdelavo zaupal mojstrom iz podjetja za izdelavo gostinske opreme. Pult je dolg 3,2 m in je izdelan v enem kosu, širok je 70 cm in je 25 cm zakrivljen vertikalno po steni. Takšna zasnova omogoča učinkovito čiščenje in preprečuje zamakanje. Pult je opremljen z umivalnikom, velikim kar 60 x 45 cm, globokim 25 cm, z izrezom za štedilnik in ima v nivoju pulta vrezano ležišče za t.i. “gastro posodo” za kuhinjske odpadke (to so nerjaveče “posode za sladoled s pokrovom”). Ta olajša zbiranje kuhinjskih odpadkov direktno s površine pulta. Nato se posodo privzdigne iz ležišča, kuhinjske odpadke pa odneseva kokošim v njihov kompostni kurnik.
Glavni element kuhinje je nerjavna delovna površina, ki za drsnimi vrati iz bukove vezane plošče skriva veliko prostora za shrambo.
Nerjavna površina se je po več kot pol leta rabe zelo izkazala, zato ker so njeni robovi narejeni tako, da vsa voda odteka samo v lijak in se ne more razliti po okolici ali prodreti v stike. Ne bi pa mogla trditi, da je takšna površina primerna za vsako kuhinjo. V Hiši Mandrova namreč prevladujejo organske oblike in naravni materiali, zato se takšna velika kovinska površina lepo zlije z okolico, na primer z lesenimi elementi in z ilovnatimi ometi. Nasprotno pa bi verjetno v hiši z urejenimi linijami in veliko belimi stenami dala vtis, da smo “vstopili v laboratorij”. Je pa skoraj neverjetno, da je takšen pult dosti cenejši od iverne, masivne, kamnite ali umetnokamnite verzije.
Leseno pohištvo in oboj kopalnice? Tudi to je možno. Omarica z drsnimi vrati iz vezane plošče in smreke, z vodoodbojnim povoščenim pultom iz gorskega javora. Vsaka polovica omarice se odpira posebej, tako da vratca drsijo po utoru.
Aljaž je drsna vrata izdelal iz 8 mm debele bukove vezane plošče, ogrodje pa iz doma narejenih hrastovih lepljencev. Utori za vrata so široki 10 mm in ravno toliko globoki. Dve trdni plemeniti vrsti lesa omogočata gladko drsenje vrat brez uporabe okovja. V prihodnosti bova najverjetneje nad vrhnjim robom pulta položila še dve do tri vrsti ploščic, ki se bodo organsko nadaljevale v ilovnati omet.
Kuhinja se je po pol leta uporabe izkazala za velik uspeh, verjetno tudi zato, ker je to Aljažev drugi izdelek z drsnimi vrati brez vodila. Prvo verzijo takšne omarice je izdelal za našo kopalnico, naredil pa jo je iz lesa smreke in vezane plošče breze. Smreka je nekoliko mehkejši les od hrasta, zato vrata ne drsijo tako lepo kot pri kuhinjskih omaricah.
Vsak kos pohištva je najprej sušen žaganec, nato pa postane nekaj lepega. Na levi fotografiji sta zunanja ploha na mizi (desna fotografija).
Omarica v kopalnici ima površino iz lesa gorskega javora, ki je oljen z lanenim oljem in poliran s pasto iz čebeljega voska in lanenega olja. Večkratno poliranje s takšno doma narejeno pasto naredi površino povsem vodoodbojno, kar je zelo pomembno, saj na omarici stoji umivalnik.
Za izdelavo omarice je Aljaž porabil kar okrog 16 delovnih ur, za izdelavo kuhinje pa še dosti več. Težko je točno izračunati, koliko je to, a ocenjuje, da okrog 40 ur. Tako je treba reči, da je domače mizarstvo zelo koristen hobi, ki nas izpopolnjuje. Seštevanje stroškov in delovnih ur namreč ni pravi način, da bi se motivirali za delo.
Pa veselo na delo.