Gradnja v lastni režiji 2.: od teorije k praksi

Zgodba o prvem novem  tesanem objektu po letu 1953, ki smo ga postavili pri Hiši Mandrova, zato da bo gostil delavnice obdelave lesa, je že kar dolga. Ko sva leta 2018 iskala primerno domačijo, ki bi z obnovo postala najin dom, sva se osredotočila predvsem na hišo in vseeno nama je bilo, ali bi bilo zraven tudi gospodarsko poslopje. Mandrovo domačijo sva tako kupila brez dodatnih objektov in jo povsem sama obnovila leta 2019. Prvotni namen obnove je bil, da je hiša polno izkoriščena. Zato sva v kleti uredila delavnico, dodala prislonjene rastlinjake, zasteklila sva ganka in podstrešni senik spremenila v odprt večnamenski bivalno-ustvarjalni prostor. O prenovi sva že pisala na blogu.

A ko sva pričela intenzivneje pridelovati hrano, ustvarjati lastne izdelke in izvajati naše edinstvene delavnice, se je izkazalo, da bova na domačiji potrebovala vsaj dva dodatna objekta. 

Prvi objekt je bila zunanja lopa za sanitarije, ki med našimi obiskovalci veljajo za sanitarije z najlepšim razgledom :). Z razlogom, saj se lahko kar od tam vsak naužije pogleda na cvetje, travnike in gozdove. 

Aljaž je ta enostavni enokapni objekt postavil na točkovne temelje. Uporabil je svoje tesane tramove. To je bila prva praktična uporaba doma tesanega lesa. Objekt ima pločevinasto streho in leseno fasado.

Nato sva se v začetku leta 2021 pričela pripravljati na izgradnjo večjega od obeh objektov, nove delavnice tlorisne velikosti 9,5 x 7 m. Ker gre za nezahteven objekt, sva na podlagi skice umestitve v prostor in pozitivnih okoljevarstvenih mnenj pridobila gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt. Pridobivanje mnenj in dovoljenja je trajalo nekaj mesecev in je stalo nekaj deset evrov.

Januarja 2022 je imel Aljaž to srečo, da je lahko sam izbral drevesa za skelet nove delavnice in iz 30 kubikov hlodovine v treh mesecih stesal okrog 80 tramov, ki tvorijo skelet. Meseca februarja je bager na zemljišču izravnal skalne osamelce, na območju katerih stoji objekt, in za nasutje manjše terase na južni strani objekta. 

Aljaž se je spomladi lotil izdelave armiranobetonskih točkovnih temeljev. Temelji so tako globoki, da sežejo do žive skale. Na južni strani objekta je višina posameznega temelja med 1 in 1,4 m, na severni strani pa le 0,5 do 0,7 m. Temelji so v obliki pravokotnega stebra 0,5 m x 0,5 m s podložno “peto” v velikosti 0,7 m x 0,7 m x 0,2 m. V območju podložne “pete” in v vrhu temelja je gradbena mreža, vertikalno pa je temelj armiran s štirimi pokončnimi železnimi palicami, povezanimi s stremeni na vsakih 0,25 m višine. Vse to je Aljaž izdelal kar sam s krivljenjem armirnega železa in vlivanjem betona.

Medtem se je konstrukcijski les že primerno osušil in julija smo lahko pričeli z obdelavo. Izdelavo skeleta iz lesenih delov imenujemo tudi vezava. Ime izvira iz oblikovanja lesnih zvez (spojev). Takšne lesene objekte je najlažje vezati kar na samih temeljih, takšno tehniko vezave pa imenujemo tudi delo na profilu. 

Temelje je Aljaž hidroizoliral z izotektom. Med hidroizoliranimi betonskimi temelji in smrekovim skeletom so macesnove podložne ploščice. Razlog za uporabo 3 cm debelih macesnovih ploščic je v povečani vlagi na področju stika skeleta in temelja. Ta se pojavi zaradi kondenzacije, ki v toplejših mesecih nastaja na hladnih betonskih temeljih in zmanjšuje trajnost objektov brez podložnih ploščic. Z uporabo podložnih ploščic se temu v dobršni meri izognemo, saj lahko zanamci ploščice čez mnogo desetletij enostavno zamenjajo z uporabo hidravličnih dvigalk, v skelet pa sploh ne bo treba posegati. 

Skelet je v  temelje povezan s pomočjo sidrnih vijakov dolžine 30 cm, ki preprečujejo morebitno premikanje obekta s temeljev v primeru močnejšega potresa. 

Skelet je zasnovan klasično in je izdelan skoraj tako, kot so to počeli pred stoletjem. Izjema je uporaba navojnih palic, ki povezujejo trapezno vešalo. To je pomemben element ostrešja, ki  omogoča večje nosilne razpone in težo strehe prenaša v stene. Nosilni razpon je razpon nepodprtega nadstropja in v novi delavnici znaša 7,5 m brez vmesnih stebrov. 

Stebri so debeli 20 x 20 cm, 24 x 20 cm za poveznike, 18 x 16 cm za stropne grede, 16 x 14 cm za špirovce in razpirače ter 14 x 12 cm za roke in ročice. Ko je Aljaž pripravil spisek vseh posameznih elementov, je v gozdu drevesa izbral tako, da je spodnje dele debel porabil za debelejše stebre in poveznike, srednje dele debel za stropne grede ali špirovce, vrhove pa za tanjše ročice. Tako se lahko porabi celo zrelo drevo s kar se da malo odpadka. 

Poleti 2022 smo pod vodstvom mojstra tesarja Mitje Lamovška (Spotes, d.o.o.) z udeleženci delavnic masterclass izdelovali posamezne lesne zveze in sestave za novo delavnico. Na teh edinstvenih tridnevnih delavnicah so se udeleženci spoznali z zasnovo in izdelavo skeleta za lesene objekte v lastni režiji: vse od izbire kosov v gozdu, do obdelave, zasnove in izdelave lesnih zvez. Udeleženci so se pod vodstvom izkušenega tesarskega mojstra in Aljaža učili tudi učinkovite uporabe ročnih orodij in starinskih tehnik obdelave lesa, ki počasi tonejo v pozabo. Tako pri Hiši Mandrova skrbimo za prenos starih znanj in znanj, pomembnih za prihodnosti. 

Skice tesarskih lesnih zvez in skeleta so iz najine knjige Življenje in delo z lesom, narisal jih je Aljaž.

Ko so bile do jeseni oblikovane vse lesne zveze, smo s pomočjo avtodvigala izvedli montažo vseh posameznih delov v skelet. Montaža je potekala brez posebnih težav, nato pa sta jeseni 2022 Mitja in Aljaž izdelala še streho in žlebove. Aljaž pa se je še isto jesen lotil montaže lesnovlaknenih plošč, izdelave podkonstrukcije za izolacije in lesene fasade. Jesensko in zgodnje zimsko vreme leta 2022 je bilo zelo naklonjeno delu zunaj, zato je za letošnjo pomlad preostala le ena sama stranica fasade. Zadnjo stranico je Aljaž zaključil šele po uspešni vgradnji ogromnega podarjenega troslojnega stekla (velikosti 2 x 4m). 

Fasado je prekril z zarezanimi lesnovlaknenimi ploščami, na katere je privil distančnike. Nanje je obil jelove deske tako, da so v dveh ravninah. To zagotavlja prezračevanje fasade med zareznimi ploščami in zadnjo stranjo desk. Tako imenovani zračni kanal povzroča sušenje desk in vlage, ki prehaja skozi izolacijo. Zrak v takšni fasadi se dviguje vse od zračnikov na dnu do zračnikov pri strehi in na odkapih. Tako zlahka poskrbimo za ustrezno vgradnjo lesa, ki izjemno podaljša njegovo življenjsko dobo.

Trenutno objekt še nima izdelanega lesenega poda. V ta namen sva jeseni 2022 kupila 5 cm debele jelove plohe, s katerimi bo Aljaž ta mesec izdelal pod in delavnica bo pripravljena za uporabo. Že konec maja bomo namreč pričeli izvajati osnovne delavnice Gradnja z lesom, junija pa bomo v sezoni 2023 gostili naš znani 3-dnevni masterclass Skeletna gradnja. Na tridnevnem masterclassu Skeletne gradnje lahko spoznaš vse o izbiri lesa za skeletno gradnjo, njegovi obdelavi, vgradnji in o osnovah statike skeletne gradnje. Naša edinstvena delavnica je intenzivna in polna izkušenj, tradicionalno znanje skeletne gradnje pa kombiniramo s sodobnimi spoznanji. Celovito znanje, ki ga pridobiš na delavnici, je namenjeno vsem samograditeljem, domačim mojstrom in entuziastom za delo z lesom, ki želijo izboljšati svoje razumevanje in prakso gradnje z lesom. Letos bodo masterclass potekali v treh terminih, prvi (junijski) pa je že zaseden.

Za novo delavnico bova v prihodnosti izdelala še okna in vrata, izolacijo, notranjost in opremo. Ker stvari izdelujeva sama, to traja dlje časa, a to ima svojevrsten čar. Prav neverjetno, je kaj vse lahko izdelaš, če se celotne gradnje lotiš sam. Je pa gradnja v lastni režiji velik podvig za človeka, pri tem osvojiš mnogo spretnosti in se mnogo bolje spoznaš. 

Kaj sploh lahko gradimo sami?

Danes lahko še vedno gradimo v lastni režiji, a predvsem nezahtevne in enostavne objekte, izvajamo obnovitvena dela, gradnja manj zahtevnih objektov v lastni režiji (npr. enostanovanjske hiše) pa je z vsako verzijo gradbene zakonodaje bolj zaostrena. (Glej Uredbo o razvrščanju objektov). 

Nova delavnica je velika 9 x 7,5 m in sodi po namembnosti med nezahtevne objekte (osnovni namen je delavnica za obdelavo lesa). Takšne objekte (med 40 in 150 kvadratnimi metri površine in 6 m višine) lahko gradimo v lastni režiji, če za to imenujemo gradbenega nadzornika. Če nadzornika nimamo, mora dela prevzeti pooblaščeni izvajalec na področju gradbene dejavnosti. Za nezahteven objekt še vedno potrebujemo gradbeno dovoljenje, a je pridobivanje bistveno poenostavljeno v primerjavi z manj zahtevnimi objekti (stanovanjske hiše in podobni objekti), dovoljenje pa te bo stalo nekaj deset evrov in nekaj ur izpolnjevanja obrazcev.

Če je tvoj cilj izdelati manjše objekte, lahko vse enostavne objekte z manj kot 40 kvadratnimi metri površine izdelaš sam, brez nadzornika ali izvajalcev. To so objekti do višine 4 m različnih namembnosti, kot so na primer rastlinjaki, nadstreški, lope, garaže … V praksi pa ti bo občinski prostorski načrt razkril, kakšne tipe enostavnih objektov lahko gradiš na svojem zemljišču. Občinski upravi priložiš skico objekta in skico umestitve v prostor ter plačaš nekaj deset evrov takse. Tipi objektov, ki jih lahko gradimo, so zelo različni glede na izgled in namembnost ter se razlikujejo po posameznih naseljih in delih naselij. 

Sicer lahko več informacij o razvrščanju objektov med enostavne, nezahtevne, manj zahtevne najdete v Uredbi o razvrščanju objektov. 

Pa veselo na delo 🙂