Kako se je projekt začel?
Vsak začetek ima svoj zakaj. Tako se najina zgodba začne leta 2019, ko sva začela obnavljati zapuščeno bajto v vasi Novi Kot. Takrat si nisva predstavljala, da naju bo ustvarjalnost popeljala tako globoko na pot oživljanja znanj tradicionalne obdelave lesa. Zares srečna sva, da sva se po naključju preselila prav v te kraje, obdane s čudovitimi gozdovi, prežete s tradicijo lesnih obrti.
Srečno naključje je hotelo, da sva kupila prazno, simpatično bajto sredi vasi Novi Kot, še v celoti izdelano iz tesanih tramov, kamna, žaganega lesa in apna. Za naju je bil to vstop v svet tradicije, v svet, v katerem še ni bilo množičnega transporta in je bilo treba vse gradbene materiale obdelati čim bliže mesta gradnje. To je sled neverjetne samoniklosti in samozadostnosti, ki je v preteklosti ljudem omogočila, da so pred stoletji naselili odročne kraške planote in pričeli gospodariti z gozdovi.
Prav takšna samozadostnost pa je bila največji navdih, da sva tudi sama začela graditi z lesom in drugimi naravnimi materiali, izdelovati svoje izdelke, konstrukcije, gojiti večino svoje hrane, vzgajati živali … ter oživljati mnoga stara znanja obdelave lesa (ročno tesanje, izdelava košar, pohištva in vsakodnevnih izdelkov). Želela sva si spoznati, kako poteka celotna “veriga” obdelave lesa in kako je to potekalo v preteklosti, v času tik po 2. svetovni vojni, ko so marljive roke zgradile najin novi dom.
Poleti se je projekt Lesno-gozdarske dediščine Loškega Potoka in Dragarske doline pričel s posekom, lupljenjem in maratonskim tesanjem tramov za nov objekt. Za nov skelet je bilo posekanih nekaj več kot 15 kubičnih metrov hlodovine.
Tako rekoč vse, kar sva ustvarila na majhni kotarski domačiji Pri Mandrovih, je nastalo iz nič – brez predhodnega znanja, brez možnosti učenja iz sistematično zbranih virov o obrteh iz preteklosti, na katere bi se lahko oprla. Brez možnosti, da bi se udeležila kakšne demonstracije, delavnice ali podobnega. Najina pot je bila polna iskanja: drobcev informacij, starih ročnih orodij in pogovorov s starejšimi, ki se še spomnijo preteklosti in dela v gozdovih.
Na primer g. Anzeljca iz Malega Loga, ki je bil Aljažev mentor in motivator ter ga je spodbudil, da je vztrajal pri tesanju tramov tako dolgo, da je danes ta obrt vpisana v Register nesnovne dediščine Republike Slovenije, Aljaž pa njen edini nosilec v Sloveniji. Naša leta 2022 zgrajena lesna delavnica je v celoti ročno tesana; zanjo sva leta 2024 prejela certifikat Slovenia Arts & Crafts, Aljaž pa je prejel tudi naziv častnega priznanega rokodelca Obrtne zbornice Slovenije
Med oživljanjem znanj in tradicije obdelave lesa sva začela razumeti, kako krhka je dediščina, če ni ustrezno dokumentirana, ohranjena in dostopna tistim, ki prihajajo za nami. Še tik pred 2. svetovno vojno je veliko ljudi na podeželju obvladalo obdelavo lesa, ta znanja pa se tekom industrializacije niso prenesla na nove nosilce. Danes tako mnoge elemente dediščine obdelave lesa oživljamo čisto od začetka …
Kaj ustvarjamo in kdo sodeluje z nama?
Iz tega premisleka se je porodila želja, da bi se dediščina gozdarsko-lesnih obrti regije Loškega Potoka in Dragarske doline sistematično zbrala in dokumentirala. Tako se je rodil LAS-evropski projekt Lesno-gozdarska dediščina Loškega Potoka in Dragarske doline, h kateremu so pristopili strokovnjaki Pokrajinskega muzeja Kočevje in Muzeja Ribnica ter člani Društva upokojencev Loški Potok. Operacijo sofinancira Evropska unija. Skupno v projektu s partnerji načrtujemo več kot 4600 delovnih ur!
Skelet žage je bil izdelan in postavljejen jeseni, tik pred zimo pa sva ga podeskala in prekrila s sekundarno kritino. Za skelet je Aljaž stesal kar 79 tramov, udeleženci Masterclass delavnic pa so jih prispevali 5!
Jedro projekta predstavlja obnova podarjene, iz sosednjega Prezida pripeljane avtentične žage venecijanke za razrez hlodovine, postavitev ročno tesane in s šindro (skodlami) pokrite nadstrešnice za žago ter oblikovanje razstavne zbirke za opremo objekta, skupaj s sistematično raziskavo in dokumentacijo dediščine območja.
Rezultat projekta bo vzpostavitev kreativno-turistične točke, na kateri se bodo obiskovalci lahko seznanili z dediščino lesno-gozdarskih obrti območja ter jo doživeli iz prve roke. V procesu izdelave nadstrešnice in obnove žage pa bomo poskrbeli še za sistematiziran prenos znanja o tradicionalni obdelavi lesa na mlajše generacije ter za vključitev ranljivih skupin.
Projekt nastaja med aprilom 2025 in junijem 2027, žago in zbirko lesno gozdarskih obrti in žago pa bomo po načrtih odprli jeseni 2026.
Dejavnosti, ki ne motijo – ampak zdravijo
Pri Hiši Mandrova sva zavezana k razvoju naših krajev tako, da krepiva pozitivne vrednote ohranjanja dediščine, varovanja okolja, kontemplacije in spoznavanja samega sebe. Z razvojem kulturnega in izobraževalnega turizma, ki spoštuje naravo, lokalno skupnost in naravne vire, ustvarjava nove priložnosti za razvoj domačega prostora. In verjameva, da so to tiste prave, pristne priložnosti, ki se rojevajo iz lokalne tradicije, iz krepitve identitete kraja in prepoznavanja naših resničnih kakovosti …
… ne pa iz nevzdržne globalizacijske instantnosti, ne iz komercializiranega turizma, odtujenega od narave, in tudi ne iz digitaliziranega masovnega potrošništva, ki vodi v okoljsko opustošenje in pozabljanje dediščine.
Na koncu bi rada poudarila, da sva hvaležna, ker lahko sodelujeva z lokalnimi ustanovami in posamezniki, ki delijo podobne vrednote in si prizadevajo za ohranitev dediščine. Verjameva, da se dediščina ne ohranja le v tišini muzejev, temveč skozi skupne zgodbe, delo in izkušnje. Zato z zanosom oblikujeva naše odprto učno okolje in upava, da bo tako čim več ljudi našlo svojo pot v les, v bogat svet preteklosti in pot poglabljanja vase.
Letošnjo zimo Aljaž obnavlja žago venecijanko v naši lesni delavnici. Obnova obsega menjavo ležajev, dotrajanih delov in nujna popravila. Žago bo konec leta 2026 tudi zagnal.
Spremljaj nastajanje projekta
Na novi podstrani najine spletni strani lahko izveste več o projektu, še več poglobljenih vsebin pa lahko pridobite tako, da se na začetni spletni strani vpišeš na Novičnik Hiše Mandrova. Novičnik pošiljava 2x mesečno in je poln dobrih fotografij, razmišljanj, uvidov in podobnih vsebin, ki jih ustvarjava na Planoti.
Za pisanje bloga in ustvarjanje novičnikov sva se odločila zato, ker nasprotujeva poplavi zasvojljivih, instantnih digitaliziranih vsebin, prepolnih reklam. Želiva ustvarjati vsebine, ki izvirajo iz najinih ključnih vrednot: iz izgradnje skupnosti somišljenikov, samoniklosti in samozadostnosti. Zato so naše vsebine usmerjene v izboljševanje pozornosti, so brez oglasov in vredne vašega časa.
Projekt nama omogoča tudi to, da sva se naučila izdelave skodel. Tako je Aljaž začel letošnjo zimo izdelovati 5000 skodel, s katerimi bo spomladi 2026 prekril streho objekta žage.