Sušno stanje je letos (spet) resno. Junija se je pomlad na planoti in v celi državi dobesedno posušila v poletje. Ta preobrat je bil letos izjemno hiter, kar nekoliko nepričakovan po mokrem maju. Ampak če naju je življenje na planoti in pridelava hrane česa naučila, naju je to, da so spremembe edina stalnica v življenju. In glede na vse napovedi strokovnjakov bo tako tudi v prihodnje… Zato lahko v prihodnosti pričakujemo zaostrovanje razmer – tako s sušo kot tudi z drugimi ekstremnimi vremenskimi dogodki (nalivi, veter …).
Vodna površina z odsevom glavnega vira vode, strehe naše delavnice.
O prognozah podnebnih sprememb za naše kraje, ki napovedujejo zmanjšanje količine padavin z izrazitejšimi sušnimi obdobji v toplem delu leta na območju južne Slovenije (kjer bi lahko govorili celo o širitvi mediteranskega tipa padavin s sušnimi poletji in milimi zimami), sva že večkrat pisala. A še vedno drži, da se premalo soočamo s to realnostjo. Zato kot družba mnogo prepočasi uvajamo sodobne metode obdelave tal (opustitev mehanske obdelave, uporaba pokrivnih posevkov), ki vodijo v izboljševanje strukture prsti in njene sposobnosti za zadrževanje vode. Hkrati pa si vsako leto znova preprosto rečemo, da se izjemna suša (morda) ne bo več ponovila – in si kljub izdatnim padavinam v hladnem delu leta ne delamo zalog za primere poletne suše.
Padavin je dovolj – a ob napačnem času
Od začetka industrijske revolucije do danes so se povprečne temperature na območju Slovenije zvišale kar za 2 °C, kar je mnogo več od globalnega povprečja (1,2–1,3 °C). Slovenija je med deli sveta z najizrazitejšim segrevanjem; pri zmernih napovedih pa lahko do konca stoletja pričakujemo zvišanje povprečnih temperatur še za dodatnih 1,5–2,5 °C (ali celo več, glede na pesimistične scenarije). Ob tem naraščanju povprečnih temperatur bo tudi vse več izjemnih vremenskih dogodkov (nalivi, neurja). Sušna obdobja brez padavin so – in bodo – vse izrazitejša. Tem bodo sledila dolga deževna obdobja (predvsem spomladi in jeseni), kar smo že lahko izkusili v preteklih letih. Menjave različnih tipov vremena pa so ponavadi drastične – z ekstremnim vremenom, predvsem močnimi sunki vetra in neurji.
Letošnja situacija je bila točno takšna, kot se napoveduje tudi za prihodnost. Pri nas od konca maja pa vse do konca junija ni padlo več kot 5 mm padavin, suša pa je bila res izjemna. Nato je sledil izjemno deževen začetek julija – v 48 urah intenzivnih nalivov je padlo kar 180 mm dežja. V letnih statističnih bilancah padavin letošnje suše verjetno sploh ne bo opaziti … A to je že druga tema.
Med 3. in 5. avgustom 2024 (v času velikih poplav po celotni državi) je pri nas padlo nekaj manj kot 300 mm padavin. Vsi najini podatki so dobre ocene, pridobljene z merjenjem višine vodnega stolpca v vedrih, ki jih zaradi radovednosti puščava na prostem.
A še zdaleč ni vse negativno. Jasno je, da je padavin še vedno dovolj padavin – a ob za nas napačnem času. Globalno povprečje padavin znaša 1000 mm, v Sloveniji pa kar 1500 mm. To pomeni letni vodni stolpec višine 1,5 m (če odštejemo izhlapevanje in porabo rastlin). Nekaj več kot polovica vode odteče v podzemlje (in nato v vodotoke) ali direktno v vodotoke, preostali del pa porabijo rastline ali se zadrži v tleh.
Rešitev naših težav z namakalno vodo: Ogromno domače drsališče! Fotografija je bila posneta letos pozimi 2025, ko še niso bile zasajene vodne in obvodne rastline.
Največ padavin v Sloveniji pade na njenem hribovitem zahodu – povprečno 3000 mm (meteorološka postaja Bovec). Količina padavin se dokaj enakomerno zmanjšuje proti vzhodu, z najmanj padavinami v Pomurju in na Goričkem (povprečno 1000 mm). V tem enakomernem gradientu zmanjševanja pa obstajajo tudi izjeme – na primer naši kraji: na južnih obronkih visokih kraških planot je pričakovana povprečna količina padavin tudi nad 2000 mm, celo nad 3000 mm v najvišjih delih (Snežnik). Glede na dosedanje izkušnje bi rekla, da tudi v vasi Novi Kot pade več kot 2000 mm padavin letno. In to je res veliko – a ponovno: ob napačnem času. V hladnem delu leta, ko rastline vode za rast ne potrebujejo, večina vode preprosto odteče v reke.
V hladnem delu leta so dnevi krajši in temperature nižje, zato večina rastlin raste zelo počasi, zato izdatne vode ne potrebujejo. Poleti, ko so dnevi najdaljši, pa pogosto nimajo dovolj vode za bujno rast. Rastline namreč vodo potrebujejo za dva procesa: del vode porabijo za fotosintezo, del pa za transpiracijo – proces izhlapevanja vode iz listov, ki rastlino hladi in omogoča fotosintezo. Ko se listi v vročini povesijo, je to znak, da je rastlina zaprla stomate in varčuje z vodo. Takrat se ne hladi in tudi ne izvaja fotosinteze.
Rešitev za naše razmere: gradnja vodnega zadrževalnika
Po nekaj dramatičnih sušnih letih sva se odločila, da se pripraviva na prihodnost in s tehničnimi ukrepi izboljšava zmožnost gojenja hrane v vse manj predvidljivih razmerah. Prva prilagoditev je ta, da že pet let ne izvajava mehanske obdelave vrtne prsti (in jo zastirava s kompostom). To izboljšuje strukturo prsti (večje vpijanje, preprečevanje zaskorjenosti) in vodi v boljše zadrževanje vode.
Druga prilagoditev je izboljšanje skladiščenja vode za zalivanje z uporabo pršilnikov in kapljičnega namakanja. Do letos sva za zalivanje uporabljala le kapnico iz vodnjaka, ki se napaja s strehe naše hiše. A to vodo uporabljava tudi za pranje perila, splakovanje WC-ja in tuširanje. Za pitje in kuhinjo pa imava vodovod. Zato je kapnice v le 15-kubičnem vodnjaku poleti večkrat zmanjkalo. Tako sva bila pogosto prisiljena opustiti zalivanje vrta.
Vrt spomladi med pripravo gredic (levo) in lepa/uporabna umestitev vodnega zadrževalnika v neposredni bližini vrta. Fotografija zadrževalnika je bila posneta še pred dokončno ureditvijo brežin spomladi 2025.
V zadnjih dveh sezonah sva iskala rešitev, kako shraniti več vode v času, ko je ne potrebujemo (pozimi, jeseni, spomladi). Možnosti je bilo nekaj, a ne preveč – betonski ali plastični podzemni rezervoar, nadzemni zadrževalnik v različnih izvedbah (beton, HDPE folija, folija za ribnike) – a na koncu sva se odločila za gradnjo velikega nadzemnega zadrževalnika za deževnico iz HDPE folije, ki skupaj drži kar 180 m³ vode (8 x 10 m, 2 m globine). Takšen zadrževalnik spada med enostavne objekte; na občini plačaš takso (ok. 30 evrov), pridobiš lokacijsko informacijo in predložiš skico objekta ter njegove lokacije.
Izkop sva pripravila že sredi leta 2024, nato so izvajalci položili filc in po obliki »korita« zvarili HDPE folijo debeline 1,5 mm, ki se ponavadi uporablja za vodne zadrževalnike pitne vode in deponije odlagališč, saj ima zelo dolgo življenjsko dobo in je UV obstojna. Vodo sva čez zimo zbrala iz strehe delavnice, del pa je zadrževalnik dobil sam – zime, pomladi in jeseni so res zelo mokre. Vodno bilanco takšnega zadrževalnika uravnavajo padavine in izhlapevanje – pravzaprav je zelo podoben tradicionalnim kalom za napajanje živine. Po dosedanjih izkušnjah je vode kljub izhlapevanju dovolj za nemoteno zalivanje rastlin v rastlinjaku in na vrtu. Pozimi pa postane tudi prisrčno drsališče. 🙂
Obljubljena dolga življenjska doba, veliko vode in enostavnost uporabe pa odtehtajo veliko investicijo (okrog 3500 evrov za varjenje HDPE folije, polaganje filca in izkop) in velik poseg v okolico. Dela za izdelavo je bilo veliko, a še več ga je bilo in ga še bo z urejanjem okolice (zatravitev brežin, zasaditev rastlin in vodnih rastlin). A ta faza je najpomembnejša, saj tako ustvarjamo nov biotop z vodnimi živalmi in rastlinami.
Veselje z novim biotopom: ko te pričaka polno mresta
Vodno telo na zemljišču poleg zalivanja rešuje še vsaj dva problema: potrebo po estetskem, pomirjujočem elementu vode, hkrati pa omogoča večjo biodiverziteto. Vodni zadrževalnik, ki deluje tako kot kal z nihajočo se vodno gladino, je namreč idealen prostor za žuželke (med njimi kačji pastirji …), dvoživke, ptice, morda v prihodnosti celo ribe …
Spomladi se je vse spremenilo v trenutku, ko nas je v zadrževalniku pričakalo lepo darilo narave. Skupki žabjega mresta v velikih količinah so obetali bogato poselitev zadrževalnika. Temu so se kmalu pridružile tudi nekatere druge ličinke in ugotovila sva, koliko se morava pravzaprav še naučiti o vodnih živalih in vodni ekologiji.
Opazovanje sledi ptic (spodaj), ki se kopajo v zadrževalniku in pupkov ter prve naseljene vodne rastline po končani izgradnji.
Tudi naju je nekaj časa skrbelo, če bo zadrževalnik gojišče komarjev. To verjetno skrbi tudi veliko drugih. A do sedaj (do začetka julija) v zadrževalniku sploh nisva opazila ličink komarjev, pač pa le mnogo ličink kačjih pastirjev, ki so menda, tako kot odrasli osebki kačjih pastirjev, naravni plenilci komarjev. Še najbolj neverjetno pa se nama zdi to, da so ostala za kačje pastirje primerna večja vodna telesa pravzaprav zelo oddaljena od nas (vsaj 3 km), pa so se ti v našem vodnem zadrževalniku naselili že prvo sezono. Vsak dan okrog brežin opaziva vsaj dve vrsti kačjih pastirjev.
Trenutno še nisva uspela zasaditi brežin in urediti okolice. Bolj proti jeseni pa menda lahko že počasi računamo na dež, ki bo v pogon spravil posejano travo … In takrat bo verjetno več časa za urejanje brežin, tako da jih bova še dodatno obsula z izkopano zemljo in zasadila rogozi, trstiko, bičke in podobne vodne rastline. Lokvanji pa že zdaj zelo dobro uspevajo. Morava priznati, da nama ustvarjanje novega, bogatega biotopa veliko pomeni. Nisva pa se še čisto odločila, ali bi v takšen zadrževalnik naselila ribe ali celo želve. Po najinih izkušnjah in opazovanjih namreč čisto vsaka vrsta povsem spremeni ravnovesje in zato morava to dobro premisliti.
Že zdaj pa lahko pri zadrževalniku opazujemo veliko pestrost ptic, ki se hranijo z žuželkami, ličinkami, malimi žabami in pupki. Kaj bo šele takrat, ko se rastline polno razrastejo.
Kako lahko uporabljava vodo? Namakanje in požarno varovanje.
Zadrževalnik je na podlagi skrbnega premisleka zasnovan tako, da omogoča črpanje 70 cm vode, ne da bi se bistveno spremenila njegova površina. To omogočajo strme brežine prvega, plitvega nivoja vode. Tako lahko črpamo približno 60 kubičnih metrov, ne da bi se površina vodnega telesa bistveno zmanjšala. Nato pa sledi polička, v kateri so posajene rastline. Od tega nivoja naprej pa bi se s črpanjem površina zadrževalnika zmanjšala. Zato v prihodnosti, ko bodo zasajene rastline, ne načrtujeva praznjenja pod točko omenjene poličke … razen v primeru sile:
Živim bitjem (glive, mikrobi, živalice) v prsti se ob namakanju dobro godi in rastline zato rastejo bujno.
Vodni zadrževalnik ima namreč še en namen. V primeru sile zagotavlja vodo za gašenje in požarno varovanje. Živiva namreč v eni od najbolj odročnih vasi v Sloveniji in prva gasilska brigada je od naju oddaljena med 10 in 15 minut vožnje, njen odzivni čas pa je 5 minut. To je skupaj 20 minut, preden bi bili gasilci na najini lokaciji. Zato se nama je – glede na veliko oddaljenost prvega hidranta – zdelo pomembno, da si sama zagotoviva vsaj požarno varovanje (zalivanje bližnjih objektov ob požaru), če že ne celo zasilno gašenje. V ta namen sva kupila tudi pretočno prenosno črpalko na bencin s 6 konjskimi močmi, skoraj 4 bari pritiska in pretokom čez 600 litrov na minuto, svojo domačo »gasilsko postajo« pa sva opremila še z ročnikom, standardnega premera C (2 cole) in vsemi priključki. Isto črpalko uporabljava tudi za zalivanje vrta, le drugače je priključena.
Tako je v toplem delu leta (marec–november), ko zadrževalnik ni zamrznjen, na voljo dovolj zasilne vode za gašenje. V treh zmrznjenih, s padavinami bogatih mesecih pa imamo vedno več kot 10 kubičnih metrov vode tudi v najini hišni štirni. To bi ob maksimalnem pretoku 600 litrov na minuto zadostovalo za okrog 15 minut gašenja.
Zimska idila (desno) s polovico napolnjenim zadrževalnikom in korenček (levo) vzgojen v juiniju, povsem brez dežja, le ob izdatni porabi vode, ulovljene pozimi.
Pa nazaj k primarni funkciji zadrževalnika:
Že letos seveda vodo uporabljava za kapljično namakanje rastlinjaka, pa tudi za pršenje velikega vrta. In to je v teh trenutnih razmerah očitno edina garancija za uspešno pridelavo hrane. Znatnih padavin ni bilo že vse od konca maja in zadnja setev korenčka (10. junija) je vzklila in zrastla samo ob izdatnem zalivanju.
Zato sva z odločitvijo, da rešiva problem shranjevanja vode, zelo zadovoljna in tudi rešitev se je izkazala za zelo dobro.