Kako načrtovati vrt in kolobarjenje

Veliko dobrih razlogov obstaja, zakaj je pomembno dobro načrtovati vrt in kolobarjenje rastlin. Zato sva s kolobarjenjem in natančnim načrtovanjem v svojem vrtu začela že čisto na začetku. A prvi dve leti nisva čisto dojela obsega in pomena, zakaj sva kaj delala, predvsem pa nama je manjkalo znanja in praktičnih metod, da bi dosegla res dobre rezultate. 

Zdaj je drugače in s tabo bi z veseljem rada delila, kako lahko tudi ti svoje vrtnarjenje povzdigneš na višji nivo. 

Vrtnarjenje brez načrtovanja je preveč podobno igram na srečo, pri katerih naključju pustimo prosto pot in upamo na najboljše. Problem pa ni v tem, ali imamo srečo ali ne. Če bi bilo tako, bi bili vedno nekje na sredini. Problem je, da v procesu prepuščanja naključju izgubimo refleksijo o pomenu in učinkih našega dela in odločitev v vrtu. 

Dober vrtni načrt nam dejansko omogoča pregled nad vsem tem, kaj smo počeli dobro in kaj slabo. Tako lahko izboljšamo svojo tehniko v prihodnosti. Pri tem nam lahko največ pomagajo računalniški programi, ki so bili razviti skoraj 30 let nazaj. Na primer Excel ali pa preglednice Drive kot v najinem primeru.

RAZLOGI ZA DOBER NAČRT V VRTU

Za naju je bilo načrtovanje sprva muka, vse dokler se res nisva poglobila v detajle in si zadovoljivo načrtovala naslednjih 5 let dela. Delo v prihodnosti je zato mnogo lažje, refleksija za petletno obdobje pa bo res še na  višjem nivoju. 

Tako sva letos zvezek zamenjala za računalniško preglednico. Počutila sva se kot inovatorja in res se je izplačalo. Sodobne preglednice nam med drugim na enem mestu omogočajo: 

• grafični pregled kolobarja,
• pregled datumov sajenja in sejanja,
• zapiske o sortah,
• pregled nad številom sadik in potencialno količino pridelka,
• zapiske o delu v vrtu,
• dodamo lahko celo kompleksnejše izračune.

A prvi korak načrtovanja je vedno to, da se vprašamo, kaj sploh želimo gojiti v našem vrtu in da ugotovimo, kakšen je naš kontekst in zmožnosti. Tipičen vrtnar si verjetno želi gojiti nekaj od vsake zelenjave in prav to je najtežje. Zato je treba upoštevati podnebje, naša pričakovanja in potrebe. 

PRIMER NAČRTA HIŠE MANDROVA

V najinem primeru zelenjavo gojiva za naše goste in obiskovalce delavnic, zase in za najine živali (kokoši, pujse, kopune, purane in piščance). Tako so najpomembnejši tipi zelenjave solate in sveža zelenjava. Iz izkušenj življenja v zelo zahtevnem podnebju sva iz kolobarja izločila papriko, jajčevce in paradižnike, ker jih lahko gojiva le v rastlinjaku. Krompir tudi ni vključen v kolobar, ker ga gojiva na posebnem vrtu. To je kar celotna rastlinska družina Solanaceae. Krompir, paradižniki, paprike in jajčevci namreč pripadajo isti družini rastlin. 

Rastline so v klasifikacijah razdeljene na vrsto, rod, družino, red, razred itd.  Nas dejansko zanimajo družine. To pa zato, ker so mnoge bolezni in škodljivci prenosljivi med rastlinami iz iste družine rastlin. Ideja resnega kolobarjenja je v tem, da zmanjšamo možnost prenosa bolezni in škodljivcev tako, da omenjenih družin rastlin ne gojimo več sezon zapored na isti gredici. Hkrati pa s kolobarjenjem poskrbimo, da bo izboljševanje prsti enakomerno v celem vrtu, mikrobiološki biom prsti pa bo bolj raznolik. 

V naših vrtovih so pomembne predvsem naslednje družine rastlin:

• kapusnice (Brassicaceae): zelje, redkvica, ohrovt, mizuna, namenia, rukola, repa …,
• bučnice (Cucurbitales): buče, kumare, bučke …,
• lobodnice (Amaranthaceae): rdeča pesa, blitva …,
• razhudniki (Solanaceae): paradižnik, jajčevci, paprika …,
• stročnice (Fabaceae): grah, fižol, bob …,
• astre (Asteraceae): solata, radič …,
• kobulnice (Apiaceae): zelena, korenček, pastinak …,
• čebulnice (Amaryllidaceae): čebula, česen, por …

Po tem, ko smo razčistili, katere družine rastlin bomo gojili, se vprašamo o tem, kaj omogoča naše podnebje. Pri nas je le okrog 125 dni brez slane, kar v povprečju omogoča dve zasaditvi ene grede na sezono. Stalnih gred v vrtu je točno 20, vse so približno enako velike, kar pomeni, da lahko v vrtu v enem letu zraste 40 različnih gred (“rund”) zelenjave. In pri takšnem številu je dobro načrtovanje kolobarja res pomembno, saj se lahko zelo hitro uštejemo in zmotimo. Zato sva zasnovala našo inovativno preglednico. 

Družine rastlin, ki sestavljajo naš kolobar, so naslednje, poleg njih pa je zapisano še pričakovano število gred posamezne družine v eni sezoni, skupen seštevek je enak prej omenjenim 40 gredam:

• čebulnice (čebula, česen): 4,
• rože (mešane rože različnih družin): 4,
• kapusnice (zelje, rukola, namenia, mizuna, daikon, redkvica, kelj): 8,
• kobulnice ali lobodovke (korenček, zelena/rdeča pesa, blitva, špinača): 8, 
• bučnice (kumare, bučke): 4,
• zelena zelenjava (astre)/lobodnice (solate, radič, motovilec): 8,
• stročnice (grah, fižol): 4.

Iz omenjenih družin rastlin sva sestavila 5-letno rotacijo, ki upošteva 2 zasaditvi ene grede na leto. Če pogledamo tabelo, to pomeni, da stolpec A sadimo spomladi, stolpec B jeseni, stolpec C spomladi, stolpec D pa jeseni in tako dalje … Pri vrstnem redu zasaditve družin sva upoštevala izmenjavanje zahtevnosti rastlin za hranila, kot prikazuje tabela. To močno olajša delo, saj omogoča, da v enem letu zelenjavo vzgajamo z manjšim vložkom komposta ali primernega gnojila, v drugem pa z večjim. Po najinih izkušnjah dodajanje komposta v nekaterih primerih sploh ni potrebno, če nezahtevna rastlina (na primer motovilec) sledi zahtevni (na primer kumaram).

Ko ta kolobar razširimo na 20 gred, dobimo pogled na to, kaj bo zraslo na naših 20 gredah, teoretično je to pri naju 40 zasaditev. Eno leto je v stolpcih A in B. Stolpec A  je grobo rečeno “pomlad” in stolpec B je “jesen. Številke gred so v vrsticah.

V naslednjem koraku bomo to obsežno tabelo razširili z dejanskim načrtovanjem vrste in sorte zelenjave, datumi zasaditve, razmaki med rastlinami, številom sadik itd. in pa našimi koraki za pripravo gred.

Tako sva tabeli med stolpci  A “pomladne” zasaditve in B “jesenske” zasaditve dodala še vmesne stolpce, kamor sva vpisala korake priprave gred in morebitnih vmesnih zasaditev pokrivnih posevkov. Stolpca prvega leta sta tako v končnem pregledu stolpec C (“pomlad”) in E (“jesen”). V vmesnih stolpcih sva zapisala korake dela pri pripravi gred ali vmesne pokrivne posevke. To so na primer K (dodajanje komposta), B (dodajanje briketiranih gnojil), P (podrahljavanje), T (tilther – orodje za pripravo gred), cov. (pokrivni posevek), koš. (košenje posevka), pol. (poleganje posevka) itd. V vmesnih stolpcih si bova lahko natančno beležila podatke o količini dodanega komposta, vrsti pokrivnega posevka itd. 

Če pogledamo primer, kako naju vodi načrt v gredi 3 (glej vrstico 3), lahko ugotovimo, da bova gredo okrog 1. 6. pripravila s kompostom (kratica K), podrahljavanjem (P)  in tiltherjem (T, pripomočkom za pripravo gred) ter sejala stročji fižol, ki ga bo okrog 15. 8. zamenjala endivija, pred njo pa bova gredo pripravila z majhnim dodatkom komposta, podrahljavanjem in tiltherjem. Ko jo bova jeseni pobrala, bova gredo pokrila (kratica pok.), zato da bo naslednje leto čimprej nared za čebulnice.

V vrstici številka 4 bo greda 4 pripravljena z dodajanjem komposta, podrahljavanjem in tiltherjem, vanjo pa bosta sejani 2 rundi korenčka, šele 1. 8. pa bova v enako pripravljeno gredo sejala grah. Pridelek bo pobran, greda pokrita in bo spomladi podrahljana, dodan kompost in uporabljen tilther. To je zato, ker lahko vidimo, da bo prihodnje leto v vrtu najprej na vrsti zelena zelenjava, ki jo ponavadi sejemo že zgodaj. Zato bo morala biti greda kmalu pripravljena. 

Še en primer je greda 5. Pol grede bova direktno sejala z rukolo, pol pa z redkvico. Pred tem bo greda pripravljena s skromnim dodatkom komposta, nekaj briketiranega kurjega gnoja, podrahljavanjem in plitvim prekopavanjem s tiltherjem. Oba pridelka bosta hitro zrasla, zato bova okrog 15. 6. pridelek pobrala, gredo pripravila z podrahljavanjem, malo komposta in tiltherjem ter sejala korenček. Tega bo po koncu sezone nadomestil pokrovni posevek facelije, lanu in ajde, ki bo košen (in dodan kompostu ali krmljen živalim), greda pa bo pokrita, ker jo bomo naslednjo sezono potrebovali zgodaj. 

Poseben primer je greda številka 8, na kateri bo zrasla zelena. Zelena za rast porabi skoraj celo leto. Greda bo pripravljena po sistemu KPT (kompost, podrahljavanje, tilther), vzgojila bova 100 sadik zelene. Ker zelena raste skoraj celo sezono, ne bo časa, da bi sadili bučnice. Zato sva v načrtu takšne situacije nadomestila s pokrivnimi posevki. Greda bo pripravljena po sistemu BKPT (briketi, kompost, podrahljavanje, tilther), na gredo pa bomo sejali bogat pokrivni posevek facelije, lanu, grašice in rži. 

OBIŠČI DELAVNICO VRHUNSKO VRTNARJENJE

Vrtnarjenje je nekaj izrazito lepega. Zato sva tudi delila najin način načrtovanja vrta, da bi vsakega inspirirala, da svoj vrt spremeni v oazo življenja, ki hrani možgane in telo ter blagodejno deluje na okolje. In pri tem so nam takšni preprosti računalniški “modeli” vrtov lahko v zelo veliko pomoč. Kolikokrat se nama je že zgodilo, da nisva našla svojega vrtnega zvezka, kar tako pa se nisva mogla spomniti, kaj je prej rastlo na gredah. Kaj bi dala, da bi takrat imela takšen načrt. 

Sicer pa bova v svojem učnem vrtu delila tudi druge podrobnosti o načrtovanju, skrbi za vrt, pridelavi komposta, njegovi uporabi, o kompostnih ekstraktih, čajih, sodobnih orodjih in ostalih modrostih sodobnega vrtnarjenja. Tako te zelo lepo vabiva, da se nam pridružiš na našem edinstvenem masterclassu Vrhunsko vrtnarjenje, ki je namenjen ambicioznim vrtnarjem in začetnikom.

Res bo pestro, saj boste naš učni vrt obiskali v treh letnih časih: v času spomladanskih opravil, poleti in jeseni. Tako bomo skupaj pripravili grede, na inovativne načine poskrbeli, da ne bo plevela, pridelek jeseni pobrali, poleti pripravili kompost … in na koncu tudi ocenili, kako se v praksi obnese ta novi način načrtovanja vrta.