To spletno mesto uporavlja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Dovolim vse” ali z uporabo strani se strinjate z vsemi piškotki.  Več o piškotkih

Hiša Mandrova

Zakaj moraš na poti do dobrih rezultatov dobesedno vedno slediti nosu!

Prevelikokrat skrb za živali povezujemo z neprijetnimi vonjavami, smradom vlažnih gnojnih jam in s podobnimi nosnimi dražljaji, ki so posledica slabega, anaerobnega razkroja iztrebkov na ravnih površinah ali v gnojnih jamah.  A ta smrad je pravzaprav indikator, da se v zrak izgublja organska snov, ki bi drugače postala kompost. Amoniak in metan sta strupena ogljikovodika, najpogostejša produkta tega anaerobnega (brezkisičnega) razkroja, ki se mu lahko brez težav izognemo.

Stereotip smrdečih dvorišč, kletk in gnojnih jam mnoge odvrača od tega, da bi pričeli gojiti svoje živali, saj mislijo, da bo smrdelo in da ni druge poti.  In midva ti lahko zatrdiva in pokaževa, da je ta stereotip mogoče preseči v najmočnejši sili!

Tudi naju je sprva skrbel smrad in najin cilj je bil, da se mu v celoti izogneva in ustvariva sistem, ki potrebuje karseda malo nege in ponuja veliko koristnih rezultatov. Tako se je pričela zgodba kompostnega nastilja in kompostnega kurnika, ki nastaja kar na mestu, kjer so živali. In če bomo poskrbeli, da bo prezračen, da bo imel dovolj ogljične mase in ne bo preveč moker, ne bo popolnoma nobenega neprijetnega vonja.

Sama sva kompostni nastilj pričela z 10 kokošmi in letos bova imela več kot 30 kokoši zato, ker so to tako prijetne in koristne živali. In prav zato si zaslužijo najboljše in najbolj zdravo okolje, ki ga zagotavlja tudi kompostni nastilj. In vsak, ki ima rad živali in ki bi rad pričel gojiti svoje živali s čim manj nepotrebnim delom, naj začne s kokošmi in z globokim nastiljem.

Čiščenje kokošjih in drugih kakcev je neprijetno opravilo, v katerega lahko vložimo veliko dela, pa ima en sam rezultat. Kako neproduktivno in neprijetno je to opravilo, sva odkrila šele prejšnji polarni teden, ko sva kokoši pospravila nazaj v rastlinjak na del, ki je bil brez običajne količine globokega nastilja. In kako srečna sva bila, da sva zase in za najine kokoške vzpostavila sistem kompostnega kurnika. Brez preveč vsakdanjega dela, brez vonja, brez dodatnega stresa.

Tak način nastiljanja sva uveljavila takoj po tem, ko sva pričela gojiti kokoši, zato da bi si olajšala delo in prihranila čas. Kako prav sva imela!

“Globoki kompostni nastilj je pravi način, da se lahko vsak izogne drgnjenju in čiščenju tal ter kar na mestu predeluje organske odpadke, ne da bi imel dodatno delo.”

Predvsem pa pri tem ne bo neprijetnega smradu, ki nastane ob “drgnjenju” kokošnjaka. Še celo več, če se boš zanašal na voh, boš s pomočjo globokega nastiljanja dosegel odlične rezultate tako pri kakovosti bivalnega okolja kot tudi pri kompostiranju!

Naj na hitro povzameva: 

  • Kompostni nastilj je vsaj 20 cm debel sloj delno kompostiranega in mešanega materiala, ki varuje obstoječa tla in vsrka vse ostanke iztrebkov in vse ostanke naše hrane in drugega materiala, ki ga dodamo nanj. 
  • Je idealen substrat za kokoši, piščance in tudi druge živali, tudi prašiče. 
  • Takšnemu nastilju material vedno samo dodajamo, dvakrat letno pa ga oblikujemo v kup in kompostiramo do konca. 

Ljudje naju velikokrat vprašajo, kako je z vonjem komposta, kokoši in piščancev, ker imava vse to dobesedno takoj pri hiši ali celo v hiši — prejšnji teden so bila jutra tako polarno mrzla, da sva morala mlade, komaj nekaj dni stare piščančke nastaniti kar v hiši, čeprav je bilo v steklenjaku pod hišo toplo. Preprosto nisva želela tvegati, če bi bilo za piščančke malce premrzlo. 

Ostale kokoši so veselo “prezimile” v rastlinjaku, čeprav so že bile v zunanjem kokošnjaku. 

In naučile so se hkrati čudovite koreografije: zjutraj sva jim odprla vrata rastlinjaka, poskakale so ven in se odpravile proti zunanjemu kokošnjaku. Zvečer, ko je bilo treba iti spat, pa smo ponovili vajo, le v drugo smer. Prav luštno jih je bilo opazovati, kako dirjajo zjutraj ven in zvečer nazaj noter 🙂

Kako je torej z vonjem in kako lahko preprečimo smrad, če dopustimo, da nas voh vodi pri upravljanju nastilja?

“Vsak človek intuitivno razlikuje med vonjem in smradom. In če nekaj smrdi, je verjetno pokvarjeno, slabo in celo neuporabno. Enako velja tudi za kompost in nastilj.”

Če nas draži in je vonj neprijeten, je to izključno posledica plinov, ki se tvorijo v primeru neustrezne sestave, vlažnosti ali neprezračenosti (odsotnosti kisika) nastilja. 

Smrad je tudi indikator razvoja nezaželenih mikroorganizmov v nastilju ali v bodočem kompostu.  Zato na poti do dobrih rezultatov vedno sledi nosu! 

Nastilj z dovolj suhega in ogljičnega materiala ne bo imel nobenega vonja, če le ne bo prevlažen. Ko bo nastilj zrel in že delno kompostiran, bo imel lep vonj po kompostu, po gozdnih tleh in rodovitnosti. Takšen vonj in kakovost boš dosegel tako, da bo razmerje med ogljikom in dušikom v nastilju ali kompostu v prid ogljika 30 : 1. 

A to je teorija, ki jo boš s tem, da se boš zanašal na nos, lahko dovolj dobro tudi praktično dosegel!

Da bi začel z nastiljanjem, najprej na debelo potresi material po obstoječem kokošnjaku. Za začetek potresi vsaj 15 cm in ga zalij s toliko vode, da bo rahlo vlažen, vsekakor pa ne moker. Po nekaj dneh bi moral čutiti prijeten vonj po glivah. 

Ko boš zavohal značilen vonj kokošjih kakcev, pa preprosto posuj nov tanek sloj materiala in kokoši bodo same poskrbele, da se zmeša s starim ter tako nevtralizira vonj. Nastilj enkrat na teden prezrači z vilami, da spodnjim plastem dodaš kisik, ki ga bakterije porabijo pri razkroju organske mase. Tako lahko čez zimo v obstoječem kokošnjaku ali kar v rastlinjaku pridelaš dovolj komposta za manjši vrt. In to samo tako, da te vodi vonj in nekaj iznajdljivosti pri pridobivanju ogljičnih materialov.

Prostor kjer boš nastiljal, naj ima povišan rob, saj se bo v pol leta nabrala debela plast. O tem, kako funkcionira kompostni nastilj, sva že pisala v enem od blogov (https://bit.ly/3sbP1V8). 

In zato, da bi lahko čisto vsak pričel s to preprosto metodo, s katero se izogne čiščenju, sva pripravila seznam ogljičnih materialov, ki jih lahko uporabiš za začetno debelo zastirko in za posipanje, ter najine predloge, kako lahko tak material shraniš za kasnejšo uporabo. 

Za ogljične materiale uporabi:

  • žaganje in drobne lesne oblance vseh vrst,
  • slamo,
  • seno, staro travo,
  • suho listje,
  • ostanke stare trave,
  • suhe iglice in
  • rezan karton ali papir.

Predlogi za shranjevanje materiala: 

  • “big bag” vreče,
  • velike kartonaste škatle,
  • PVC-sod,
  • za listje, slamo in staro travo lahko tudi ponovna uporaba vreč za krompir.

Kako pa je s higieno kompostnega nastilja? 

Če te bo vodil vonj in ne boš zaznal neprijetnega vonja, to pomeni, da so prevladali koristni aerobni mikroorganizmi, ki bodo poskrbeli, da se razkroji vsa organska masa. In prav ti mikroorganizmi tudi ne bodo dopustili razvoja plesni in škodljivih bakterij. Te pa bomo na koncu lahko povsem izkoreninili s pomočjo vročega kompostiranja. Nastilj bomo zvozili na kup, ga zalili z vodo, tako da bo vlage toliko kot na “ožeti spužvi za brisanje”. Kup bo zlahka dosegel 60 stopinj Celzija in tako bomo eliminirali možnost prenosa patogenov v vrt. 

Za več informacij o pravilnem kompostiranju, pa si oglej najino objavo o osnovah kompostiranja (https://bit.ly/2PTd26k).

Pa vse lepo do naslednjič,

Eva in Aljaž

close

Hvala, da si se odločil postati del zelene generacije!

Na delavnicah boš osvojil/-a nova znanja, se kreativno izpopolnil/-a in spoznal/-a somišljenike.

Zelo preprosto je. Izpolni ta obrazec in od naju boš pridobil predloge za obisk delavnic, ki so ti pisani na kožo!

Katera delavnica te zanima?

Seznanjen sem z Izjavo o zasebnosti Hiše Mandrova:

By hisa mandrova

Hia Mandrova je domaija, na kateri se sodobnost zliva z oivljanjem kulturne dediine in dostopnimi metodami samooskrbe.