To spletno mesto uporavlja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Dovolim vse” ali z uporabo strani se strinjate z vsemi piškotki.  Več o piškotkih

Hiša Mandrova

Zakaj bi moral vsak posameznik vrniti rodovitnost nazaj tja, od koder jo jemlje?

Pogosto se soočamo z dejstvom, da se nekaj ne splača, da je za to ustvarjenih že mnogo drugih rešitev. A vendar se pojavi vprašanje, kako so te rešitve pisane zame in moj življenjski stil. Ali me silijo v določeno smer, ki sploh ni intuitivna in zahteva preveč finančnih sredstev? Mar mi ne pustijo, da bi sam lahko razvil nove načine, ki bi mi omogočali bolj kakovostno in izpolnjeno življenje?

Dostikrat se soočamo z najrazličnejšimi rešitvami, kako “ozdraviti” simptom, a velikokrat ne dobimo možnosti reševanja osnovnega problema, ki te simptome povzroča. Govoriva namreč o rodovitnosti površja. Številni preparati in neskladno razmišljanje o naravnih procesih pogosto vodijo v globlje osiromašenje površja. In kaj kmalu se lahko znajdemo v nezavidljivem položaju in razmišljamo, da ne bomo našli rešitve.

“Lahko ti zatrdiva, da je vse možno. Vse se začne pri odločitvi, da se odločiš za pozitivno spremembo na planetu tako, da si začneš pridelovati svojo hrano. To boš lahko z največjim veseljem užival, živel boš bolj zdravo, doživel boš primarni stik z okoljem in obogatil ekosistem, v katerem živiš. To pomeni, da moraš vso rodovitnost, ki jo uživaš, vrniti tjaj, od koder se je pojavila. V zemljo. V okolje biotske raznovrstnosti.”

Naj ti pomagava razložiti, kako je to možno.

Si se kdaj vprašal, kako pestro je naravno okolje, v katerem živiš? Ljudje pogosto pozabljamo, da smo svoj življenjski prostor razširili na račun delujočih ekosistemov in smo tako ustvarili “sekundarno naravo”, ki je okrog naših bivališč skrčena na minimum: pusta pokošena trava in rastline, posajene v vrstah. 

A s posnemanjem narave in minimalnimi posegi smo ljudje sposobni, da to sekundarno naravo preoblikujemo v delujoč ekosistem, od katerega imamo korist tako mi sami kot tudi druge vrste domačih in divjih živali. 

Smisel teh posegov je, da oblikujemo raznovrstnejši prostor, saj bomo lahko povečali rodovitnost. V naravi namreč rodovitnost izvira iz stikov različnih vrst in sistemov, v človeških kreacijah pa težimo k temu, da naravne oblike poenostavimo v ravnine in enovrstne sisteme, kot je na primer trata.

Midva si ne predstavljava več puste pokošene trave okrog hiše. Namesto tega imava raje raznoliko zasaditev rastlin vseh barv in velikosti, ki daje zavetje za kokoši, ptice, žuželke in glodalce. Biotska raznovrstnost, ki jo v okolje prinesejo raznolike rastline in cvetlice, zvok brenčanja čebel, čričkov in pogled na sprehajajoče se kure res dajo občutek, da si doma. Poleg tega se poveča število različnih robov, kjer se nabira odmrla biomasa in se počasi spreminja v prst. Tako je okrog hiše, zemljišče pa je druga zgodba.

Na žalost je velik del zemljišča, ki ni neposredno okrog hiše, še vedno samo travnik. Že dolgo let, če ne desetletij ni doživel nobene paše, košnje ali dobrega gnojenja. To se pozna v pustosti trave, ki je zavzela celotno površje. To je v naju spodbudilo razmišljanje o tem, kako bioproduktivno je takšno okolje v resnici.  Odgovor je, da ne preveč. 

Takšen travnik je v celoti degradirana kmetijska površina, ki je doživela močno erozijo prsti zaradi pretirane in enolične rabe.

“Zato je najina glavna naloga, da površju povrneva rodovitnost tako, da upoštevava naravne procese tvorbe prsti. O različnih metodah, kako in zakaj to naredimo, bova pisala v člankih pod kategorijo Regenerativno kmetijstvo in permakultura. Zelo se veseliva, da bova lahko celoten proces delila s teboj! Vse napake in uspehe, tako torej, kot je prav.”

Po delu travnika sva poleti v kletki premikala piščance, ki so ga res dobro pognojili. Premikala sva jih po predelu, na katerem je Aljaž prejšnjo zimo stesal 40 tramov. Razmere so bile zelo slabe za rast trave: predel je bil posut z “bab’cami” (tesarskimi sekanci), ki sva jih kasneje pobrala in porabila za nasutje potk na najinem vrtu. Trava pod sekanci je bila zadušena in poškodovana in je res potrebovala zračenje in gnojenje, za kar so ga poskrbeli piščanci z iztrebki in z razbrskavanjem. Piščance sva vsak dan premaknila na drugo mesto in nikoli na isto, saj bi bila drugače trava pregnojena, dušik in fosfor pa bi uničila še tisto, kar je bilo živega. In ker sva se premikanja lotila sistematično, je bil rezultat prav neverjeten

Trava je ravno zaradi  prave pognojenosti s piščančjimi iztrebki postala zdrave zelene barve in močnejše oblike. Bila je tudi manj občutljiva na sušo. Nova sveža trava je izžarevala rodovitnost in življenjsko moč, ki je prej ni bilo, med travo pa je bogato pognala detelja, ki se je prej dolgo časa “skrivala”, prekrita s staro travo. Zaradi razbrazdanosti je ponovno dobila svoj prostor.

“Tako je najin načrtovani poseg združil regeneracijo okolja in vzgojo hrane: vzgojila sva najkakovostnejše piščance, izboljšala sva bodoči pašnik in omogočila izboljševanje humusnega sloja prsti.

Vedno je pravi čas, da pričneš z vzpostavljanjem in izboljševanjem ekosistemov okrog sebe. Sledi nama še naprej in ugotovi, kako lahko začneš že danes!

Če želiš slediti najinim vsebinam, se naroči na najine novice in obveščala te bova o prihajajočih dogodkih!

Pa vse lepo do naslednjič!

Eva in Aljaž

close

Hvala, da si se odločil postati del zelene generacije!

Na delavnicah boš osvojil/-a nova znanja, se kreativno izpopolnil/-a in spoznal/-a somišljenike.

Zelo preprosto je. Izpolni ta obrazec in od naju boš pridobil predloge za obisk delavnic, ki so ti pisani na kožo!

Katera delavnica te zanima?

Seznanjen sem z Izjavo o zasebnosti Hiše Mandrova:

By hisa mandrova

Hia Mandrova je domaija, na kateri se sodobnost zliva z oivljanjem kulturne dediine in dostopnimi metodami samooskrbe.