Hiši pripada ohišnica kvadratne oblike s površino 1,2 ha. Še tik po 2. svetovni vojni so bile na njej njive in pašnik, nato pa se je do najinega prihoda skoraj v celoti zarasla. Ohišnico sva prevzela skupaj s hišo pozimi 2019. 

Najprej sva iz zaraščenega zemljišča nasekala skoraj ves potreben gradbeni les za obnovo. Les sva po pol leta sušenja porabila pri obnovi hiše, ki sva jo zasnovala in izvedla povsem sama (razen obnove strehe in izdelave oken in vrat) s spoštovanjem do stavbne tradicije in upoštevanjem modernih bivalnih potreb.

Najprej sva morala posekati drevesa iz našega gozda, da bi jih uporabili kot material za obnovo sprednjega ganka, fasade, strehe in notranjega oboja. Odločila sva se, da bova uporabila samo naravne gradbene materiale in naravne izolacijske materiale, kot so izolacijske plošče iz lesnih vlaken.

” Uporaba naravnih materialov pri tovrstni obnovi in “retrofitu” traja dlje in zahteva večjo predanost ter natančnost, ker morate biti prepričani, da vse naredite pravilno. Že najmanjše napake lahko povzročijo velike razlike. “

Že od nekdaj velja, da je najboljši čas za sečnjo pozna jesen in prva polovica zime. Takrat les vsebuje manj vode in ob sušenju manj poka. Pozimi, ko so temperature pod lediščem in tla zmrznjena, so poškodbe na gozdnih tleh manjše, spravilo pa je lažje, če je snežna odeja skromna. Posekan les tudi ni takoj izpostavljen napadu gliv in ga lahko pustimo nekaj časa v gozdu. (vir: https://www.gozd-les.com/gozdna-dela/secnja/primeren-cas-secnjo )

Ko so bila drevesa posekana, sva naročila prevoz do lokalne žage, kjer so debla narezali na določene dimenzije; deske, “plohe” in tramove. Ko je bil les narezan, ga je čakalo polletno sušenje.

Les sva nato obdelala s kombinirko. Obdelava lesa sama po sebi ni bila zahtevna, kar pa je bilo zahtevno, pa je bil sam retrofit posameznih kosov, saj sva morala pri obnovi upoštevati stare mere in ohranjeno konstrukcijo. To nama je vzelo veliko dodatnega dela, a se je vsekakor splačalo.

Obnova hiše je prerasla v poslanstvo. Vse bolj sva se učila o lokalni stavbni dediščini in o starinskih tehnikah gradnje.

” Najina največja želja za leto 2021 je, da pridobljena znanja uporabiva pri izgradnji manjšega skednja. Ta bo namenjen oživljanju dediščine in ustvarjanjem z lesom, tebi pa bo omogočil doživljajski obisk. “

Za izgradnjo bova uporabila naravne materiale, ki so na voljo na zemljišču, saj želiva pokazati, da je takšna gradnja možna, smiselna in dostopna vsem. Skedenj bo zgrajen povsem ročno, s pomočjo oživljanja že pozabljenih tehnik ročnega tesanja in stavbarstva.

Priprave na gradnjo sva že pričela, Aljaž je že pričel podirati smreke, ki jih bo v prihodnjih mesecih tudi stesal.

Več o samem odkritju in prakticiranju tesanja in z njim povezano lokalno naravno ter kulturno dediščino pa v naslednji objavi!

Če želiš ostati v stiku z zgodbo, te vabiva, da nama slediš še naprej, tako da se na vrhu strani prijaviš na novice in mesečno te bova obveščala o novih objavah.

Vsakega vpisa bova zelo vesela.

…….

Ne pozabite slediti zgodbi tudi na Facebooku in Instagramu.

Do naslednjič pa vse lepo in z lepimi pozdravi iz Novega Kota,

Eva in Aljaž