Hiša Mandrova je del edinstvene razpršene naselbinske strukture kraja Novi Kot, ki mu po domače pravimo Binkl. Kraj je razprostrt med 80 in 840 m nadmorske višine. Kar 85 % območja kraja in občine Loški Potok pokrivajo gozd in obsežna varovana območja Nature 2000. Gozd je izrazito zaznamoval lokalno identiteto in dediščino ter jo močno povezal s (pozabljeno) tradicijo ročne obdelave lesa.

” Najbolj značilno za območje je ročno tesanje. Tesarji z območja Loškega Potoka in Čabra so bili še pred drugo svetovno vojno izjemno cenjeni. Med tesanjem trama so stali na hlodu in pri tem uporabljali dolgo bradato tesarsko sekiro – plenkačo, ki je postala tudi simbol občine Loški Potok. “

Podgora pri Ložu, 1.8.1962, Cimpermani pri delu pri Matajcovih v Podgori. Teren 19 – Loška dolina (1.-15.8.1962). Vir: Slovenski etnografski muzej

Tesanje tramov je bilo zahtevno delo, tesali pa so kar v gozdu, da so furmanom (vodnik konjske vprege) olajšali vleko lesa iz gozda. Tesači so med delom bivali v gozdu, kjer so si postavili preprosta gozdna bivališča iz odvečnega lubja, vej in sekancev, nastalih z obtesovanjem in lupljenjem hlodov.

” Obnova lesene hiše naju je približala lokalni dediščini ročnega tesanja, saj je hiša v celoti izdelana iz približno 80 tramov. Poistovetila sva se do te mere, da je Aljaž sam pričel s tesanjem tramov in jih je preteklo pomlad stesal kar 40! “

In ker dobra beseda seže daleč, sva se srečala tudi z nekdanjim tesarskim vajencem, 88-letnim g. Anzeljcem iz Malega Loga pri Loškem Potoku, ki je od leta 1952 do 1960 tesal na terenu z očetom, nato pa so tesanje zamenjale strojne žage. G. Anzeljc je v Loškem Potoku prava tesarska avtoriteta, saj je verjetno zadnji, ki je zares izkusil življenje tasačev.

G. Anzeljc.

Povedal nama je, da so ročno tesani tramovi kakovostnejši, saj dobro nabrušena sekira ne razcefra lesnih por, pač pa jih odrezuje ter tako pripomore k manjšemu vdoru vlage v les in manjši izpostavljenosti gnilobi. Poleg tega so tesani tramovi vedno izdelani s srcem (osrednji del debla), kar ne prekinja močne koncentrične strukture debla.

G. Anzeljc je Aljažu predal praktične napotke o tesanju, uporabi plenkače in gradnji. Bil je tako navdušen, da se je nekdo po toliko letih lotil tesanja in da po tako kratkem času zna zares tesati, da nama je podaril svojo najljubšo plenkačo

” Anzeljcevo edinstveno darilo naju je zavezalo k temu, da pridobljeno znanje deliva tudi tebi. Ohranjanje, obujanje in prenos dediščine ročne obdelave lesa ter tesanja na mlajše generacije je postalo osrednje poslanstvo Hiše Mandrova. “

Tesanje je prav posebna aktivnost: ne le, da omogoča psihofizičen napredek za tesača, temveč je izjemen dosežek tudi zato, ker iz posekanega drevesa kar na mestu izdelamo konstrukcijski element za objekt. Hlodov, posekanih za tramove, ni potrebno voziti na žago, pač pa ga uporabimo kar na mestu. Tako odpade potreba po transportu tovora.

Pomembna razlika med strojno žaganimi in ročno tesanimi tramovi je tudi estetska. Vsak tram je namreč unikatni ročni izdelek, ki krasi objekt na svojevrsten način. Poseben ponos je, če lahko rečemo, da smo tramove sami izdelali. Tudi če niso čisto popolni, so naši.

” Še ena neverjetna prednost tesanja je v tem, da nam omogoča, da se spoznamo z naravo lesa. Med tesanjem lahko odkrijemo dolgo pozabljeno znanja, ki ga je povsem zbrisala strojna obdelava. “

O lesu namreč večina ljudi ve le to, “da so naši predniki pa zares vedeli in znali delati z njim”. Na tej točki pa se znanje pogosto konča, zato ročna obdelava lesa pomaga pri ponovnem odkrivanju izkustvenega učenja o lesu. Na primer: ko nas pri sekanju zanaša, ni kriva le roka, pač pa tudi vijačenje debla, ki nastane med rastjo drevesa. 

Ali si na primer vedel, da je večina dreves desnosučnih, obstajajo pa tudi levosučna? To je zato, ker se med rastjo počasi vrtijo (sučejo). To daje drevesom večjo trdnost in pomaga pri obremenitvah, ki jih povzročita veter in sneg. Nekateri znanstveni viri navajajo tudi, da se drevesa sučejo zaradi coriolisove sile in sledenja sonca, znanstveni krogi pa si še niso enotni, kaj povzroča to vrtenje. Sama bi rekla, da je kombinacija različnih dejavnikov.

Med tesanjem lastnoročno spoznavamo, zakaj so nekatera drevesa bolj sloka in dolga, druga pa bolj čokata in kratka. To nujno pripelje do razmisleka o tem, kakšno je bilo rastišče drevesa. Drevesa na odprtem razvijejo bolj razvejane krošnje, ki so bolj izpostavljene sili vetra, zato rastejo na debelih in čokatih deblih, ki se hitro zožajo. Za razliko od tega se drevesa, ki rastejo v skupini, v tekmi za svetlobo zelo podaljšajo in so dolga in sloka. Sloka drevesa pa vetru kljubujejo v skupini. 

Ko sva pričela spoznavati, kako se naravna dinamika samouravnavanja odraža v lastnostih lesa, sva se bolje zavedala, da smo odgovorni za posek, saj tako drugim drevesom omogočimo pogoje za razvoj. Cilj vsakega dobrega gospodarja je čim bolj kakovostna in velika zaloga lesa. S posekom posameznih dreves namreč drugim drevescem omogočimo razvoj. 

Razvoj drevesa pomeni nadaljevanje fotosinteze, s katero drevo iz zraka jemlje ogljikov dioksid in ga pretvori v ogljik. Tega vgradi v svojo lesno maso in z njim obogati prst. Les je ponor ogljikovega dioksida in, če je ročno predelan, je lahko ne le ogljično nevtralen gradbeni material, pač pa postane ponor ogljikovega dioksida, zato so leseni objekti del rešitve podnebnih sprememb

Obujanje tradicije ročne obdelave lesa je nekaj res prelepega in poučnega. In na koncu, ko za izdelavo povprečnega elementa porabimo dve uri, se upravičeno počutimo srečne. Tudi zaradi tega, ker od fizičnih naporov naraste srčni utrip in povzroči sproščanje endorfina.

” In skoraj čudež je, da ob nečem tako dostopnem, kot je tesanje, doživimo prvinski samoohranitveni mehanizem, ki človeku pomaga pri premagovanju bolečine in ovir. “

Če želite ostati  v stiku z zgodbo, vas vabiva, da nama sledite še naprej, tako da spodaj ali desno od objave vnesete svoj e-naslov in obveščala vas bova o vsaki novi objavi.

Imava tudi Facebook stran in profil Instagram, na katerem objavljava dnevne misli in spomine, ki naju povezujejo z bivanjem v Novem Kotu.

Zelo vesela bova tudi vsakega komentarja in delitve!

Z najlepšimi pozdravi,

Eva in Aljaž