Pogosto smo zaznamovani s predsodkom, da za nove začetke potrebujemo res velik vložek. Vendar, če smo pripravljeni upoštevati klimatske pogoje, slediti naravnim procesom in predvsem uporabiti tisto, kar že imamo, bomo lahko uspešno dosegli karkoli. Upava, da te bo najina zgodba prepričala, da se boš pridružil rastoči skupnosti pridelovalcev, ki zemlje ne orje, prekopava ali brana. Tako si boš olajšal vrtnarjenje in z manj truda in vložka pridelal več hrane.

Za naju pridelovanje hrane pomeni preplet eksperimentiranja, filozofije naredi si sam in razumevanja biološko-ekoloških procesov. Ker rada opazujeva in preizkušava nove stvari, sva se hitro učila in razvila lastne metode oskrbe vrta, ki dobro delujejo na najini lokaciji. Njihovo vodilo je, da prispevajo k izboljšanju ekosistema, so enostavne za izvedbo in nama prinašajo korist. 

Vrtnariti sva pričela šele po 5 letih življenja v tujini, pri najinih 27 letih. Takrat nama je prijatelj, g. Jože, omogočil brezplačen najem večjega vrta. V naju je prepoznal zanimanje in energijo, ki sva jo bila pripravljena vložiti v to, da bova gojila svojo hrano. Posodil nama je nekaj knjig o sonaravnem vrtnarjenju in permakulturi. Za njegovo zaupanje mu bova vedno zelo hvaležna. 

To je bilo pred štirimi leti. Takrat sva pričela s klasičnim oranjem ledine in sajenjem v prebranano zemljo. A že prvo leto sva pričela testirati nekatere tehnike sonaravnega vrtnarjenja, kot sta zastiranje in uporaba komposta. 

Že od začetka sva se bila pripravljena prilagoditi in učiti. Najina največja želja je bila, da bi z gojenjem hrane obogatila svet okrog sebe. Zato sva kmalu opustila prekopavanje in oranje ter se osredotočila na tehnike vrtnarjenja brez prekopavanja. Zorano prst in hranila pozimi izpira dež, zato je za njeno bogatenje potrebno izdatno gnojenje. 

“Ali si vedel, da prst v naravi nastaja izjemno počasi? Prst je mešanica anorganskega ostanka preperevanja kamnine in organskega materiala, ki ga prispeva rastlinski odpad. V naravi nastaja izjemno počasi. 1 cm prsti se tvori od 300 do 800 let, mi pa lahko povzročimo erozijo več centimetrov v enem samem letu, če prst ni zastrta ali pa jo ne prekrivajo rastline.”

Z vrtnarjenjem brez prekopavanja preprečujemo erozijo prsti ali jo vsaj zelo zmanjšamo. Eroziji in izpiranju je namreč najbolj izpostavljena jeseni zorana prst. Če čez zimo pustimo prst brez zastirke ali rastlin, tudi zelo zmanjšamo aktivnost mikroorganizmov, saj jim škoduje UV-sevanje, zmrzal, ki prodre globlje v prst, in izpiranje. Z oranjem siromašimo tudi delež organske snovi v prsti, ker ta v nestabilnih pogojih razpade. Zato na oranih njivah potrebujemo izdatno gnojenje. Delež organske snovi je zelo pomemben, saj od nje živijo mikroorganizmi, prst z velikim deležem organske snovi pa bo tudi bolje zadrževala vlago

Pogosto je razlog za oranje in brananje na vrtovih samo to, da ljudje posnemajo industrijsko kmetovanje in prakse lokalnih kmetij, pri čemer zaradi uporabe mehanizacije za sajenje in setev res potrebujejo rahel substrat. A tudi to se spreminja. Na pohodu je namreč nova praksa “no-till farming”, pri kateri pridelovalci kar v poležane ostanke poljščin z diski režejo tanke brazde, v katere sejejo semena novih poljščin, ostanki prejšnjih poljščin pa ostanejo za zastirko in obogatijo prst.

Manjša poraba komposta ali preperelega gnoja in neuporaba mehanizacije sta tako še dva  od pomembnih faktorjev za prehod na vrtnarjenje brez prekopavanja. Tudi najin relativno velik vrt zlahka obdelava brez mehanizacije, največji vložek dela pa je predstavlja odvoz komposta s samokolnico in kompostiranje. O tem bova več pisala v prihodnjih objavah.

“Najin prvi vrt je uspel. Zlato pravilo življenja je, da vsakič prvič uspemo, to pa zato, ker prvič nimamo znanja, da bi prepoznali napake. Zato takrat preprosto samo uživamo.”

Midva sva si že prvo leto vzgojila večino svojih sadik. Sveža ledina je dobro obrodila in zadovoljna sva bila s pridelkom. 

V prvem letu sva se naučila predvsem tega, da so razdalje za sajenje med vrstami, ki pišejo na semenskih škatlicah, pogosto pretirane. Da bi pridobil občutek za sejanje, je treba pridelke opazovati in poskusiti znova. Tako bomo pridobili svoj občutek. Druga ugotovitev je bila, da nama odstranjevanje plevela vzame čisto preveč časa.

S kritičnimi ugotovitvami iz prve sezone sva morala zapustiti najin prvi vrt, saj sva se preselila v Novi Kot. In uspeh prvega leta je težko ponoviti. V drugem letu sva začela na sveži ledini v Novem Kotu, tudi preorani in prebranani. Zaradi naporne obnove hiše sva si le del sadik lahko vzgojila sama, vrt pa je bil večkrat kot ne prepuščen samemu sebi in nama je bil pogosteje v breme, ker je bilo leto sušno in je bilo potrebno zalivanje, midva pa sva bila zelo utrujena od obnove hiše.

Del pridelkov nama je uspel, del pa ne. Največ, kar sva se naučila od tistega sušnega in vročega leta, je pomen zastiranja in tega, da na gredah, kjer stalno rastejo rastline, tudi če je plevel, izjemno pripomore k neizsuševanju prsti. Prst pod močno zapleveljenemi gredami je namreč čudovito lepa, prav nič sprana in dišeča, tam, kjer pa je prst gola, je bolj bleda, izprana in peščena. Tako nama je naravni proces zaplevljenja sam pokazal, kaj potrebuje zemlja na vrtičkih. To je zeleno gnojenje. To je praksa, ki daje dobre rezultate, prepreči izpiranje hranil in erozijo prsti ter polepša naše vrtove. Poleg tega pa zmanjša aktivacijski potencial plevelov. 

Semena plevelov se skrivajo v prsti in so evolucijsko pripravljena to, da popravijo naše vznemirjenje prsti in jo zastrejo nazaj ter zavarujejo pred izpiranjem. Semena plevela aktiviramo s tem, da zemljo obračamo in razkrivamo. Ta ugotovitev je dokončno naredila konec prekopavanju, enoletni pleveli pa so postali veliko bolj obvladljiv problem v tretjem letu vrtnarjenja.

Tretje leto sva v vrtu izvedla enega od ključnih eksperimentov, ki ti ga bova predstavila, in dokončno začela z uporabo zelenega gnojenja. 

Domislila sva se tudi metode zimskega zatiranja, ki zastira prst in pripomore k oslabitvi trajnih plevelov. Pri nas je najbolj problematičen njivski slak. A vse je mogoče z upoštevanjem naravnih procesov!

Upava, da si izvedel kakšno koristno informacijo in da ti bodo najina dognanja lahko pri marsičem pomagala! Ne pozabi se prijaviti na najine novice in spremljaj vsebino Hiše Mandrova!

Pa vse lepo, do naslednjič.

Eva in Aljaž