Hiša Mandrova

Si vedel, da tudi pri nas obstajajo kraji, kjer je dnevno nihanje temperatur primerljivo s tistimi v Sibiriji? In tudi v teh krajih se da pridelovati hrano. Ni ti treba iti daleč, da to vidiš in doživiš.  Midva že skoraj dve leti živiva v enem izmed najbolj izrazitih mrazišč v Sloveniji. Mrazišča zaznamujejo nizke jutranje temperature v celem letu, predvsem takrat, ko je jasno nebo, brezvetrje in suh zrak.  

Novokotsko mrazišče je zelo podobno bolj znanemu, 3 km oddaljenemu Babnemu Polju. Leta 1956 so prav tam izmerili uradno najnižjo temperaturo v Sloveniji: -34,5 stopinje Celzija, zaradi česar se je kraja prijel nadimek “slovenska Sibirija”. Verjetno so bile temperature tistega leta precej podobne tudi v Novem Kotu, edina razlika je, da je v Babnem Polju uradna meteorološka postaja, pri nas pa je (še) nimamo. 

Preden sva se naselila v Novem Kotu, sva vedela, da je za te konce značilno hladnejše vreme. A vendar nisva še nikoli prej doživela tako močnih nihanj temperatur v enem dnevu, sploh v spomladanskem in jesenskem času.  Zgodi se lahko, da ob povprečno hladnem aprilskem jutru pri -5 stopinjah Celzija oblečeš puhasto jakno, popoldne pa jo že moraš zamenjati za kratke hlače.

Prej sva živela v tako imenovanem sončnem pasu, na nadmorski višini 400 m, kjer je rastlo skoraj vse, in to večkrat na leto.

“Ko sva se preselila v Novi Kot, se še nisva zavedala, da se bova morala navaditi bolj opazovati vreme in zelo paziti na vsako sadiko, ki bo posajena na vrt; da jo bova morala s kopreno pokriti vse do zadnje. Tukaj namreč nimava možnosti, da bi sadike sadila še enkrat, če bi se nama ponesrečile, saj  v tem podnebju preprosto ni časa za ponovno sajenje.” 

Preteklo leto sva prvič pričela s preprostimi tunelčki iz žice in vrtne koprene, ki pokrivajo rastline vse do takrat,  dokler ni prevroče. Takšen tunelček je postavljen v 5 minutah in zelo pomaga, saj je rast rastlin v tunelčku po najinih izkušnjah za tretjino hitrejša. Takšni tunelčki bodo pomagali tudi tebi in so tudi cenovno zelo dostopni, posebej takrat, ko lahko namesto nove žice uporabiš tisto, ki ti že leži doma.

Zahtevna nihanja temperature naju niso prestrašila ali odvrnila. Prav nasprotno! Vedela sva, da bova morala premišljeno načrtovati pridelovalno sezono, saj lahko v kratkem času, ko mine nevarnost slane (ki je pri nas med 1. junijem in 5. septembrom) vzgojiva le en pridelek na gredico in nimava možnosti saditi še drugega.  Čas, ko bi bile grede prazne, pa izkoristiva za setev zelenega gnojenja. O tem, kako snujeva in negujeva grede, da bi izboljševala prst, bova še pisala

Kratka vrtnarska sezona nama osebnostno zelo ustreza, saj lahko v tem kratkem času pridelava vse, kar potrebujeva, ne da bi pri tem izgubila zagnanost. Pa tudi veliko časa nama ostane za preostale stvari!

“Življenje v zahtevnejšem podnebju zelo osmisli vsakdan, še posebej v pridelovalni sezoni. Naredi te bolj čuječega in usklajenega s krajem, kjer bivaš, in tako lahko spoznavaš njegove zakonitosti. Naučiš se intuitivno opazovati razvoj vremena in odziv rastlin. Tako tudi izuriš posebno potrpežljivost, ki je v sodobnem svetu, polnem hitrih menjav, redka vrlina.”

Pomembna prednost pri pridelavi v hladnih podnebjih so rastlinjaki. V pretekli objavi sva že pisala, kako sva jih postavila. Tudi v prihodnosti načrtujeva postavitev novih oblik in verzij rastlinjakov, pri tem želiva izumiti kaj zanimivega, predvsem pa predstaviti možnosti za njihovo večnamensko rabo. Vse prepogostokrat naše prostore uporabljamo samo za en namen, a kmalu lahko ugotoviš, da se v tem skriva veliko več!

Dobra priprava na gojenje hrane, razumevanje mikroklimatskih lokacij in večnamenska uporaba rastlinjakov ti lahko zelo pomagajo v prihodnosti. Na celem planetu namreč že neposredno čutimo podnebne spremembe, ki so bolj nepredvidljive, kot samo “ogrevanje ozračja”

Kaj pravzaprav prinaša to “segrevanje ozračja”? Toplota v obliki toplotne energije bo povzročala vse bolj pogoste vročinske valove in vse bolj pogoste pojave ekstremnega vremena, kot so npr. neurja. Projekcije Agencije Republike Slovenije za okolje na primer napovedujejo povečanje padavin za 10 % do konca tega stoletja po vsej državi, z izjemo severovzhoda. In pričakujemo lahko, da se bo to izrazilo v obliki izjemnih padavinskih dogodkov in pogostejših menjav vremena. 

Kako pa podnebne spremembe še vplivajo na naše kraje?  V prihodnosti lahko pričakujemo izrazita menjavanja toplih in hladnih obdobij v hladni polovici leta, podobno kot na primer pretekli teden. Najprej je bilo čez dan 10 stopinj in dež, že naslednji dan pa je naše kraje zajel ledeni oklep in dnevne temperature so se spustile na okrog -10 stopinj Celzija. To ima izrazito negativen vpliv na gojenje dreves in grmov, ki jih hitro prizadene pozeba, sploh v našem mrazišču v Novem Kotu. 

Vse pogostejše toplo vreme v drugi polovici zime povzroči zgodnje cvetenje, nato pa se vreme spremeni in hitro povzroči pozebo ali pa čmrljem in čebelam onemogoči opraševanje. Čebele namreč ne oprašujejo pri temperaturah pod 10 stopinj Celzija, čmrlji pa ne pod 8 stopinj Celzija.

A tudi za takšne izzive obstajajo rešitve. In o tem bova obširno pisala v kategoriji bloga Regenerativno kmetijstvo in permakultura (kategorije najdeš spodaj pod objavo), v katerem bova obravnavala teme, kot so vpliv klimatskih mikrolokacij, izboljšave na vrtu, povečevanje rodovitnosti, pomen živali za rodovitnost in skrb za njih

“Industrijski napredek človeštva je s svojimi destruktivnimi praksami rabe sprožil podnebne spremembe. A naša destruktivna moč je enaka naši sposobnosti, da gradimo nove ekosisteme in odpravljamo napake. In to lahko storimo tako, da zasnujemo človeške ekosisteme z veliko rodovitnostjo, ki so odporni na klimatske spremembe in blažijo njihove posledice.”

Začni že danes, tako da si začneš pridelovati svojo hrano, se naučiš izdelovati in ponovno uporabljati stvari ter deliti znanje z vsemi. 

Najlepša hvala za tvojo pozornost.

Do naslednjič pa vse, kot vedno, najlepše,

Eva in Aljaž

NOVO!

Pohiti s prijavo na delavnico
Gradnja z lesom!
Število udeležencev je omejeno, prostih mest pa ni več veliko!

Enodnevna delavnica poteka vsako soboto in po novem tudi v nedeljo med 9.00 in 16.00.


Oglej si podrobnosti delavnice  Gradnja z lesom in se prijavi s pomočjo obrazca ali pa pošlji sporočilo na hisamandrova (at) gmail.com

Prijavi se na novičnik Hiše Mandrova in bodi prvi obveščen o novih delavnicah in novicah.