To spletno mesto uporavlja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Dovolim vse” ali z uporabo strani se strinjate z vsemi piškotki.  Več o piškotkih

Hiša Mandrova

Kako premagati občutek nemoči?

Zadnji teden januarja je bil zimski, snežen in mrzel. Pokrajino je zajel prečudovit hladnejši občutek, ki je v marsikateri krošnji odseval sladkorčke zamrznjenih kristalov. Sonce je na zamrznjenih površinah razkošno odsevalo čudovito pokrajino, ki se je v zimski podobi še globlje približala srcu.

A čim bolj zimska je postajala pokrajina, tem bolj je zaostajal projekt tesanja tramov. Pogled na težke hlode, ki jih je potrebno še obtesati, je povzročil občutek nekakšne brezizhodnosti, ki jo je še poglobil preračun teže hlodov, saj jih je treba najprej premakniti, da bi jih lahko obdelala. 

A za ta občutek nemoči, kot že nekajkrat poprej, sva našla rešitev: 

“Če bova dosegla samo eno majhno zmago na dan, bova vsak dan zmagovalca.”

In tako sva se lotila premikanja najtežjega hloda.

Svež les je zelo težek in na začetku se nama je zdelo premikanje hlodov skoraj nemogoče opravilo. Ta občutek je še utrdil hiter izračun, da so debla v povprečju težka med 500 in 1000 kilogrami, ker vsebujejo več kot 50 % vlage.  Ko pa bodo debla obdelana in osušena, bodo mnogo lažja,  njihova teža bo med 100 in 300 kilogrami in bodo bistveno bolj obvladljiva. Ampak zato, da bi jih sušili in predelali, jih je treba najprej premakniti v želeno pozicijo.  Da bi zmogla premakniti kaj takšnega, sva se morala naučiti novih spretnosti in znanj za ročno premikanje lesa, ker mehanizacije nimava. Kadar uporabiva mehanizacijo, raje najameva ljudi s profesionalnimi stroji, zato ker je to hitrejše in ugodneje. Tako poskrbiva na primer za vleko debel iz gozda ali izkop kakšne večje jame. 

“Kadar se lotiš premikanja desetkrat težje stvari, kot si sam, je to res velik izziv, ki se ga je treba lotiti premišljeno in trezno. Predvsem to, da poskrbiš za dobrobit svojega telesa. V letu in pol sva se naučila, da zelo težke stvari premikava z glavo in ne rokami.”

Da bi si olajšala delo, sva se hitro naučila uporabe gozdarskih cepinov, preprostih improviziranih premikalnih naprav, klinov in vzvodov. Vse te tehnike so res mogočne in so priročen umski in rokodelski izziv. In v trenutku, ko se povežjo um in roke, osebnostno rasteš in tega znanja ti nihče več ne more vzeti (spodaj si poglej vlog na to temo).

Če ne bi prejšnje in letošnje leto vzpostavila te povezave med glavo in rokami, ne bi odkrila marsikatere sposobnosti, ki sva jo skrivala v sebi in ki je dolgo časa tičala v naju, pa ni našla načina, kako zaživeti.

Ko je enkrat ta povezava vzpostavljena, prične glava razmišljati zelo praktično in iznajdljivo. Začnejo se ti prikazovati povezave med okoljem, teboj in problemom, ki ga rešuješ.

“Vse začne pridobivati smisel, za katerega si prej mislil, da ne obstaja. In venomer se zgodi to, da se s tem rodi neizmeren ponos na svoj dosežek. S tem pa se pojavi tudi samozavest in neomajna vera v samega sebe. In takrat lahko začneš premikati gore!”

Fascinantno je, da se lahko en ali dva človeka odločita in premakneta tako težak objekt s tako nizkim težiščem. In vse to povsem brez mehanizacije! 

Takšni izzivi nama vsak dan prinesejo majhno zmago in nama pokažejo, da sva sposobna vsega, če se tega le lotiva. In takšne zmage ter medalje, ki si jih sama podeliva, nama pomenijo res veliko ter nama omogočajo kakovostno bivanje tukaj in zdaj.  To je postala najina nova rešitev za spopadanje s težo prihodnjih izzivov in način, da vsem dvomljivcem pokaževa, da je možno vse, če se tega lotimo. Osebnostno rastemo korak za  korakom in vsak problem se ne zdi več tako težak kot prej.

Naj bo ta zapis v pogum vsem, ki se trudite, da v sebi odstranite dvom o sposobnostih, ki se skrivajo v vas. Vsi začnemo z občutkom, da nekaj ni mogoče, a če si lahko skupaj pomagamo na poti do uspeha, lahko spletemo mrežo poznanstev, ki se med seboj križajo in delijo predvsem izkušnje, pomoč in neizmerno željo po prijaznosti.

Vabiva te, da se prijaviš na novice (zgoraj v menuju) in obveščala te bova o vsem novem!

Za dnevne misli in slikovno gradivo te vabiva, da si ogledaš najino stran Facebook  in profil na Instagramu.

Imava tudi kanal YouTube, na katerem vsako nedeljo objaviva vlog, ki naju povezuje z bivanjem v neokrnjeni naravi, ročno obdelavo lesa in vztrajnostjo ter ljubeznijo do dela in samooskrbe.

Želiva ti krasen dan,

Eva in Aljaž

close

Hvala, da si se odločil postati del zelene generacije!

Na delavnicah boš osvojil/-a nova znanja, se kreativno izpopolnil/-a in spoznal/-a somišljenike.

Zelo preprosto je. Izpolni ta obrazec in od naju boš pridobil predloge za obisk delavnic, ki so ti pisani na kožo!

Katera delavnica te zanima?

Seznanjen sem z Izjavo o zasebnosti Hiše Mandrova:

By hisa mandrova

Hia Mandrova je domaija, na kateri se sodobnost zliva z oivljanjem kulturne dediine in dostopnimi metodami samooskrbe.