To spletno mesto uporavlja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Dovolim vse” ali z uporabo strani se strinjate z vsemi piškotki.  Več o piškotkih

Hiša Mandrova

Kako je trava kar naenkrat prenehala žgečkati?!

Bolj ali manj preprosta tehnologija strojev z motorji, mikročipi, ekrančki, priključki, brezžičnimi vmesniki, kardani, kamerami, vmesniki in adapterji so povsem prepojile naš vsakdan ter spremenile način, kako gledamo na svet in kako ga čutimo. Različne tehnologije vse bolj zamenjujejo človekovo znanje in zmožnost sodelovanja v bioloških procesih. Poleg tega so številne tehnologije zelo posegle v čutno interakcijo z okoljem.

Sedaj, ob pričetku sezone košnje, je pravi čas, da se zazremo nazaj in se vprašamo, kaj se je zgodilo, ko je ročno koso zamenjala kosilnica in nato je (ponekod) kosilnico zamenjala robotska kosilnica.

Sama se še vedno spomniva občutka visoke trave, ki žgečka po gležnjih in kasneje po kolenih. Nato je sledila napetost zaradi izbire dobrega časa za košnjo. Visoka trava je še nedolgo tega obdajala večino objektov in je bila pokošena samo nekajkrat na leto, taka pa uporabljena za živali ali za kompost. 

Včasih nizke trate verjetno niso bile  preveč zahtevne za vzdrževanje in zato niso bile del ohišnic. A poceni tehnologija je omogočila, da si v zadnjih 30 letih mnogi ne predstavljajo več življenja brez motorne kosilnice. 

“S tem pa je izginilo tudi prijetno žgečkanje visoke trave in še več: izginilo je načrtovanje, kdaj kositi travo, kako jo uporabiti za živali, ter tudi to, kaj lahko okrog objektov raste namesto trave.”

In ko se je to zgodilo, je tehnološki napredek nadomestil premišljevanje, načrtovanje in opazovanje tistega, kar je pod našimi nogami in okrog nas. Košnja trave je bila tako zreducirana na rutino, ki se je virusno razširila skozi soseske in naselja ter vse kraje in prostore. In ta rutina bo s tehnološkim napredkom zreducirana na robotiziran postopek, ki bo zreduciral tudi našo že tako okrnjeno interakcijo z okolico. 

Izginila bo še rutina, že prej pa je izginil občutek žgečkanja trave, v celoti pa že je ali pa še bo bo izginila naša intuicija za travo kot del ekosistema. In ko se bo to zgodilo, se bodo cele generacije ljudi čudile, kako je možno, da so njihove trave in vrtovi polni mahu, ličink majskih hroščev, brez ene same rože, prst pa je siromašna in zbita.

“Košnja trave “v nulo” je zelo škodljiva praksa in prispeva k siromašenju prsti. Če bi travi pustili, da razvije svoj potencial in jo pokosili šele, ko je visoka, bi lahko že tako prispevali k bogatenju prsti.”

To se bo zgodilo šele takrat,ko bo rastlina že dobro razvita ter bo imela steblo in stranske liste. Šele takrat bo proizvedla obilo biomase tako na površju kot pod njim! 

Trava v procesu fotosinteze proizvaja sladkorje in jih deli z zemeljskimi mikroorganizmi v zameno za druga hranila. Travni koreninski sistem je izjemno razvejan in je vsaj tako globok, kot je trava visoka nad zemljo. In globoke korenine delajo prst bolj živo in ko odmrejo, jih mikroorganizmi preobrazijo v organsko snov. 

Z bolj zmerno košnjo tako prispevamo h globljemu živemu sloju prsti in tudi k večji diverziteti rastlin na trati, saj drugim rastlinam omogočimo cvetenje in razvoj semen. To bo privabilo večje število žuželk in zato bo več ptic in tako dalje. 

Ljudje smo navajeni, da imamo okrog objektov lepo pokošeno travo, a tudi za to obstajajo alternative. Pravzaprav so sončne lege okrog objektov najprimernejše za vzgojo rastlin, grmov in dreves, saj je mikroklima okrog objektov ugodnejša. Lege okrog objektov so zelo primerne za zahtevne rastline, ki potrebujejo obilo zalivanja in več nege.

Še ena alternativa je, da trato zamenjaš z vrtom. To lahko storiš čisto enostavno. Zemljišče prekrij z veliko ponjavo, vse dokler trava pod njo ne odmre. To lahko traja od nekaj tednov do nekaj mesecev, odvisno od letnega časa. Proces je hitrejši v toplem delu leta. 

Če se še nisi, se obvezno nauči obdelave brez oranja, prekopavanja ali brananja, s katero boš zasnoval vrt. Tako boš povečal količino organske snovi v prsti in jo naredil bolj rodovitno, bolj odporno na sušo in ne boš potreboval nobenih strojev! 

“Tako boš dvojno pomagal podnebju našega planeta, to pa zato, ker za obdelavo ne boš potreboval fosilnih goriv, neprekopana prst pa bo postala skladišče organske snovi.”

Obstajata dva načina, kako se lotiti pridelave enoletnic brez prekopavanja: vsakoletno kompostno zastiranje ali pa uporaba pokrivnih rastlin za zeleno gnojenje. Svoje sadike in semena bomo v drugem primeru sadili kar direktno v poležano strnišče in delno pregnite ostanke pokrivnih rastlin, njihovi deli pa se bodo počasi predelali v organsko snov in se ohranili v prsti. Enako bo s kompostom.

Če te zanima več o opisanih tehnikah, se vpiši na novičnik Hiše Mandrova, preko katerega te bova obvestila o načrtovanih izobraževalnih delavnicah regenerativne samooskrbe, ki se jih boš lahko udeležil poleti in takrat pridobil vsa potrebna znanja o tem, kakšen je cikel rasti trave, kako načrtovati trajno zasaditev in o tem, kako vrtnariti brez prekopavanja s kar se da malo truda in vložka dela. 

Pa vse lepo do naslednjič,

Eva in Aljaž

close

Hvala, da si se odločil postati del zelene generacije!

Na delavnicah boš osvojil/-a nova znanja, se kreativno izpopolnil/-a in spoznal/-a somišljenike.

Zelo preprosto je. Izpolni ta obrazec in od naju boš pridobil predloge za obisk delavnic, ki so ti pisani na kožo!

Katera delavnica te zanima?

Seznanjen sem z Izjavo o zasebnosti Hiše Mandrova:

By hisa mandrova

Hia Mandrova je domaija, na kateri se sodobnost zliva z oivljanjem kulturne dediine in dostopnimi metodami samooskrbe.