To spletno mesto uporavlja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Dovolim vse” ali z uporabo strani se strinjate z vsemi piškotki.  Več o piškotkih

Hiša Mandrova

Kaj sva se do sedaj naučila o dobri skrbi za gozd?

Gozd. 

Nikoli si nisva predstavljala, da bova živela v tako tesnem stiku z gozdom. Da bo gozd postal najino okolje, v katerem se rada najgloblje izražava, delovno in kreativno. Gozd je povsod okrog nas, tudi če živiš v centru Ljubljane, imaš do prvega resnega gozda le nekaj kilometrov. Na žalost pa o gozdu ponavadi vemo le malo

Na začetku najine poti, pred dvema letoma, sva tudi midva o gozdu vedela bolj malo. A danes se zavedava, da je gozd prostor, ki za vse nas opravlja številne zelo pomembne funkcije: je izvor materiala za gradnjo, je ponor ogljikovega dioksida, zadrževalnik vode, ki uravnava vodni krog, je prostor biotske raznovrstnosti in nenazadnje prostor, ki zaznamuje človeško duhovnost in kulturo. 

Gozd ljudje pogosto dojemamo kot naraven in neokrnjen prostor. A vendar, če pogledaš zgodovino, se lahko naučiš, da smo gozd mnogo bolj spremenili, kot si danes mislimo. In ravno zato, ker smo ga v preteklosti z obširno rabo povsem spremenili, smo odgovorni, da poskušamo razumeti, kako deluje gozdni ekosistem in ga poskušamo s sonaravnim gospodarjenjem tudi izboljšati.

Trenutno ekosistemsko ravnovesje je problematično za obnovo gozda po sečnji, saj v gostih smrekovih sestojih ni veliko mladja v podrastju, ki bi pognalo ponovno in omogočilo obnovo gozda, zato bi bilo pomembno, da na golosekih sadimo avtohtone listnate vrste, ki bi omogočile vzpostavitev ekološko uravnoteženih sestojev. V našem primeru so to bukovo-jelovi sestoji

” Zdi se nama izjemno pomembno, da se vsi zavedamo, da je naša skupna odgovornost, da skrbimo za gozd. To pa zato, ker se trenutno neuravnovešen ekosistem ni sposoben prilagajati hitrosti napredovanja klimatskih sprememb. “

Tako smo ravno ljudje tisti, ki lahko pomagamo pri hitrejši obnovi ekosistemov, in to tako, da zavestno zamenjamo neprilagojene neavtohtone vrste dreves z bolje prilagojenimi avtohtonimi. 

Si na primer vedel/-a, da je Pohorje pred človekovimi posegi v celoti preraščal listopadni bukov gozd? Danes pa si ga skoraj ne znamo več predstavljati brez smrek. 

Gozd namreč ni vertikalna skladovnica lesa, ampak ekosistem, ki nas bo, če mu bomo vrnili raznovrstnost, zavaroval pred številnimi posledicami podnebnih sprememb

Od kod pa pride voda, ki jo porabljajo drevesa? Dež prepoji z organsko snovjo bogato gozdno prst, v kateri se voda zadrži še dolgo dolgo po padavinah. Rastlinsko dihanje in posledično izhlapevanje pa vodo kontrolirano počasi pošilja v ozračje. Tako izhlapevanje iz gozda zelo pripomore k nastanku novih padavin in k stabilizaciji količine padavin v gozdnatih regijah. 

Pomembno je, da na koncu tega razmišljanja poudariva, da je skupna človeška odgovornost, da z gozdovi gospodarimo trajnostno in poskrbimo, da bo gozd kar se da velik blažilec podnebnih sprememb. Morda je paradoksalno, ampak to lahko dosežemo tudi z večjo porabo lesa; še zlasti smrekovega zaradi sanacije lubadarja in vetrolomov. Če te zanima več o delu z lesom, si spodaj poglej najino novo serijo vlogov Kako iz drevesa nastane hiša, v kateri boš lahko izvedel več o obdelavi in lastnostih lesa. Serija je namenjena vsem, ki bi se radi naučili kaj o gozdu, poseku dreves, pripravi, žaganju, sušenju, obdelavi, mehaničnih lastnostih lesa, gradnji z lesom, o naravni zaščiti lesa in o tradiciji dela z lesom. 

Ko sva začela delati z lesom, nisva razumela kaj več od tega, da pride iz dreves, vendar naju to ni oviralo. Ni trajalo dolgo, da sva ugotovila, da z večjo porabo smrekovega lesa sodelujeva v revitalizaciji gozdnih ekosistemov in v sanaciji posledic podnebnih sprememb Tudi ti lahko.  

” Če te ekološki vidik ni prepričal v delo z lesom, pa te bo naslednji podatek. Cena lesa je zaradi viškov na tržišču (žledolomi, vetrolomi, lubadar) trenutno zelo nizka. Če na primer na lokalni žagi kupimo neobdelane mešane deske, debele 25 mm (ena cola – zato deskam pravimo colarce), bomo zanje plačali med 130 in 160 evri za kubični meter, ta pa nam bo pokril do 40 kvadratnih metrov površine. Torej je strošek okrog 3,5 do 4 evre na kvadratni meter. “

Les vsekakor izberi pred umetnimi materiali in se nauči kaj o njegovi obdelavi. Les je naravni ogljični material, ki se ga lahko nauči obdelovati prav vsak, za to pa ne potrebujemo zapletenih orodij. Kupi lokalen smrekov les in ga lokalno porabi. Bodi kreativen. Če potrebuješ ideje, nama sledi in se poveži z nama na Facebooku in Instagramu.

Ne pozabi se naročiti tudi na najin novičnik in slediti vsebini na strani Facebook  (zgoraj) in profilu Instagram (zgoraj), kjer dnevno objavljava dogodke, ki naju povezujejo z bivanjem v Novem Kotu.

Najlepša hvala za tvojo pozornost.

Želiva vse dobro in še lepši dan,

Eva in Aljaž

close

Hvala, da si se odločil postati del zelene generacije!

Na delavnicah boš osvojil/-a nova znanja, se kreativno izpopolnil/-a in spoznal/-a somišljenike.

Zelo preprosto je. Izpolni ta obrazec in od naju boš pridobil predloge za obisk delavnic, ki so ti pisani na kožo!

Katera delavnica te zanima?

Seznanjen sem z Izjavo o zasebnosti Hiše Mandrova:

By hisa mandrova

Hia Mandrova je domaija, na kateri se sodobnost zliva z oivljanjem kulturne dediine in dostopnimi metodami samooskrbe.