Hiša Mandrova

Kako sva za celo zasteklitev porabila samo 300 evrov?

Končno sva si uresničila veliko željo! Sprednji hišni gank sva predelala v rastlinjak. Ta res veliki podvig se je zaključil z izdelavo oken, vse od sušenja lesa do izdelave sva opravila doma. In vinilna folija, ki je varovala gank pred padavinami, se je tako končno poslovila. Pa še ravno pravi čas  je za začetek vzgoje… Continue reading Kako sva za celo zasteklitev porabila samo 300 evrov?

Kaj imata skupnega samooskrba in sušenje lesa?

Če bi bil vsak nekoliko bolj samooskrben, bi zelo znižal svoj ogljični odtis. Tako enostavno je. Morda bi ga znižali celo do te mere, da bil naš ogljični odtis nevtralen. In če bi sposobni pravičnejše razdelitve dela in surovin ter zmanjšali globalni transport, bi zmagali. 

Zakaj delava, kar delava?

Vse večje število ljudi je povezano z naravo. Opazila sva celo, da to postaja prevladujoča vrednota in je v nekaterih primerih višji cilj našega bivanja.  Eden izmed preprostih načinov, kako lahko vzgojiš to povezanost z naravo in jo izraziš, je uporaba naravnih materialov, ki so ti na voljo. In to je pri nas les. 

Kako lahko tradicionalno arhitekturo dopolniš s sodobnim “presežkom materiala”?

Veliko ljudi naju je spraševalo, zakaj sva si tako želela obnovo starega in ne gradnje novega objekta. Dostikrat na stare objekte gledamo zviška in si mislimo, kako smo sami boljši, sodobnejši in bolj sofisticirani. A stavbna dediščina je dediščina zato, ker se je izoblikovala skozi stoletja in se prilagodila podnebnim in kulturnim dejavnikom.

In zakaj ne bi ustvarili doma po svojih merilih?

Pogosto v družbi slišimo, da nekdo ni sposoben za nekaj ali da pač “ni za to.” Ne znava razložiti točnega izvora tega prepričanja, a vendar je povsem napačno.  Če bi ga vsak izmed nas ovrgel, bi ugotovil, da je sposoben veliko več, kot mu pripisujejo drugi. In to sva ugotovila tudi midva. 

Kako lahko z minimalnim vložkom izdelaš dva rastlinjaka in še kaj?

S skromnimi lastnimi sredstvi sva se lotila tako prenove hiše, gojenja lastne hrane, skrbi za živali kot še mnogo drugih stvari na parceli. Zaradi zadanih visokih ciljev sva se morala naučiti, kako izkoristiti vsako priložnost, ki jo imava na voljo. Uporabiti sva morala različne preproste materiale ali pa ponovno uporabiti in predelati najrazličnejše stvari. 

Kako premagati občutek nemoči?

Zadnji teden januarja je bil zimski, snežen in mrzel. Pokrajino je zajel prečudovit hladnejši občutek, ki je v marsikateri krošnji odseval sladkorčke zamrznjenih kristalov. Sonce je na zamrznjenih površinah razkošno odsevalo čudovito pokrajino, ki se je v zimski podobi še globlje približala srcu. A čim bolj zimska je postajala pokrajina, tem bolj je zaostajal projekt… Continue reading Kako premagati občutek nemoči?

Kaj sva se do sedaj naučila o dobri skrbi za gozd?

Gozd.  Nikoli si nisva predstavljala, da bova živela v tako tesnem stiku z gozdom. Da bo gozd postal najino okolje, v katerem se rada najgloblje izražava, delovno in kreativno. Gozd je povsod okrog nas, tudi če živiš v centru Ljubljane, imaš do prvega resnega gozda le nekaj kilometrov. Na žalost pa o gozdu ponavadi vemo le… Continue reading Kaj sva se do sedaj naučila o dobri skrbi za gozd?

Kako sva obudila tehniko ročnega tesanja

Hiša Mandrova je del edinstvene razpršene naselbinske strukture kraja Novi Kot, ki mu po domače pravimo Binkl. Kraj je razprostrt med 80 in 840 m nadmorske višine. Kar 85 % območja kraja in občine Loški Potok pokrivajo gozd in obsežna varovana območja Nature 2000. Gozd je izrazito zaznamoval lokalno identiteto in dediščino ter jo močno… Continue reading Kako sva obudila tehniko ročnega tesanja

Od domačih dreves do domačih desk

Hiši pripada ohišnica kvadratne oblike s površino 1,2 ha. Še tik po 2. svetovni vojni so bile na njej njive in pašnik, nato pa se je do najinega prihoda skoraj v celoti zarasla. Ohišnico sva prevzela skupaj s hišo pozimi 2019.