Hia Mandrova je domaija, na kateri se sodobnost zliva z oivljanjem kulturne dediine in dostopnimi metodami samooskrbe.
Zaradi poslabšanja kakovosti industrijske hrane, degradacije okolja in nestabilnih dobavnih verig sva v vrh svojih prioritet postavila to, da si znava sama na trajnostni način pridelati hrano in graditi svoje objekte. A kaj je trajnost in trajnostnost ter kako to doseči?
Končno sva si uresničila veliko željo! Sprednji hišni gank sva predelala v rastlinjak. Ta res veliki podvig se je zaključil z izdelavo oken, vse od sušenja lesa do izdelave sva opravila doma. In vinilna folija, ki je varovala gank pred padavinami, se je tako končno poslovila. Pa še ravno pravi čas je za začetek vzgoje… Continue reading Kako sva za celo zasteklitev porabila samo 300 evrov?
Če bi bil vsak nekoliko bolj samooskrben, bi zelo znižal svoj ogljični odtis. Tako enostavno je. Morda bi ga znižali celo do te mere, da bil naš ogljični odtis nevtralen. In če bi sposobni pravičnejše razdelitve dela in surovin ter zmanjšali globalni transport, bi zmagali.
Vse večje število ljudi je povezano z naravo. Opazila sva celo, da to postaja prevladujoča vrednota in je v nekaterih primerih višji cilj našega bivanja. Eden izmed preprostih načinov, kako lahko vzgojiš to povezanost z naravo in jo izraziš, je uporaba naravnih materialov, ki so ti na voljo. In to je pri nas les.
Bolj ali manj preprosta tehnologija strojev z motorji, mikročipi, ekrančki, priključki, brezžičnimi vmesniki, kardani, kamerami, vmesniki in adapterji so povsem prepojile naš vsakdan ter spremenile način, kako gledamo na svet in kako ga čutimo. Različne tehnologije vse bolj zamenjujejo človekovo znanje in zmožnost sodelovanja v bioloških procesih. Poleg tega so številne tehnologije zelo posegle v čutno… Continue reading Kako je trava kar naenkrat prenehala žgečkati?!
Preden sva se lotila projekta Hiša Mandrova, sva bila tudi midva ujeta v sledenje uveljavljenim standardov. Prepričana sva bila, da količina dela pogojuje dosežene rezultate. A vendar to ni vedno tako. Včasih z veliko dela lahko naredimo tudi veliko škode. Predvsem pri delu z okoljem in v pridelavi.
Pred začetkom najine poti na podeželje v iskanju drugačnega načina življenja nisva imela večjih ambicij od teh, da si obnoviva hišo in si pridelujeva hrano. Ker se do takrat nisva soočala sama sabo in s tem, kakšen je neposreden vpliv, ki ga ima posameznik, tudi nisva imela večje želje, da izboljšava svoj odnos do okolja.
Prevelikokrat skrb za živali povezujemo z neprijetnimi vonjavami, smradom vlažnih gnojnih jam in s podobnimi nosnimi dražljaji, ki so posledica slabega, anaerobnega razkroja iztrebkov na ravnih površinah ali v gnojnih jamah. A ta smrad je pravzaprav indikator, da se v zrak izgublja organska snov, ki bi drugače postala kompost. Amoniak in metan sta strupena ogljikovodika,… Continue reading Zakaj moraš na poti do dobrih rezultatov dobesedno vedno slediti nosu!
Življenje v mestu in predmestju naju je nedvomno začasno oropalo možnosti, da bi bila bolj v stiku s samim seboj in poslušala svoj notranji jaz. Vedela sva, da mora obstajati drugačen način življenja, in od takrat, odkar sva se preselila na podeželje, je vsaka najmanjša stvar postala izziv, ki prinese novo spoznanje, znanje in izkušnje.
Poleg ostalih odpadkov v sodobnem načinu življenja vsakodnevno proizvedemo ogromno organskih odpadkov, ki pa se dostikrat ne porabijo smotrno. Od povsem običajnih organskih odpadkov imaš lahko res veliko koristi, saj jih lahko kompostiraš in porabiš kot substrat za rože, zelenjavo, drevesa, grme itd. In kompostirati lahko začneš že danes in to kjerkoli!