To spletno mesto uporavlja piškotke, s katerimi zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo. S klikom na “Dovolim vse” ali z uporabo strani se strinjate z vsemi piškotki.  Več o piškotkih

Hiša Mandrova

5 osnov za izgradnjo zunanjega kokošnjaka prihodnosti

Ker sva velika zagovornika za “sodelovanje” in sožitje med človekom in živalmi, sva se odločila, da ti zelo praktično predstaviva 5 osnov za izgradnjo zunanjega kokošnjaka, ki je izdelan na podlagi opazovanja obnašanja kur. 

Ja, obnašanja kur. Prav si prebral/-a. Eno izmed temeljnih pravil pri spoznavanju ustreznega sožitja z živalmi je prav zagotovo opazovanje živali samih, saj jim le tako lahko nudimo res najboljše pogoje in se prilagodimo njihovim zahtevam, ne svojim. 

“Kokoš. Ena izmed najbolj koristnih živali. Ne le da nam pomagajo pri predelavi odpadkov v bogat kompost, temveč tudi vsak dan nesejo jajca in so prekrasne sodelavke.”

Brez njih si vsakdana ne predstavljava več. Preprosto so tako uporabne in zabavne, da večino načrtov v zvezi z obnavljanjem okolja in dvigovanjem rodovitnosti v okolici nameravava narediti z mislimi na najine kokoške.

Ker so tako prekrasne živali, predvsem odlične pomočnice pri praktičnem izvajanju samooskrbe, sva se odločila, da jim bova posvetila nekaj objav. 

Pretekli teden sva polovico hišnega rastlinjaka, v katerem sva imela celo zimo kokoši na kompostu, namenila sadikam. Druga polovica še vedno pripada kokošim, dokler se temperature ne dvignejo še malo, potem jih preseliva v njihovo pomladno oz. poletno rezidenco, ki je postavljena v središčno točko ohišnice. 

Rastlinjak sva pregradila s podarjeno drsno stekleno pregrado, ki je prej služila za vrata tuša. Kokoši bova sicer kmalu prestavila v zunanji kokošnjak, polovico rastlinjaka pa bova uporabila za vzgojo piščančkov, ki prvi mesec življenja potrebujejo dodatno ogrevanje in stalno temperaturo. Nato jih bova preselila v posebej izdelani premični kurnik, ki ga bova premikala po celi parceli. S tem bodo piščanci vsak dan dobili svežo zaplato trave, nama pa bodo pognojili velik del površine. Sodelovanje je 100-odstotno!

Zato, da bi imel 10 kokoši, potrebuješ le 10 kvadratnih metrov vrta in dobrih 150 evrov, da izdelaš kokošnjak. Največji strošek so spone, mreža za ograditev in kakšno vedro, medtem ko lahko ponovno uporabiš tudi že star les. 

V kokošnjak za pozimi vgradimo nekaj izolacije ali pa kokoši prestavimo v rastlinjak, v katerega smo pripravili začetni kompost, ki ga bodo kokoške z največjim veseljem premetavale in se z njim hkrati ogrevale. 

Ena jarkica (kokoš tik pred nesnostjo) nas bo pri rejcu stala od 5 do 10 evrov in bo v svoji produktivni dobi (3 leta) znesla 450 do 750 jajc, odvisno od pasme. Torej bomo od 10 kokoši povprečno v 3 letih pobrali 6000 jajc oziroma 600 škatel. V domačih jajcih je to 1500 evrov vrednosti, ampak ta številka je varljiva. Nikoli ne moremo finančno ovrednotiti dela kokoši pri predelavi organskega materiala v kompost (link na blog post), poživitve našega življenjskega okolja in kakovosti domačih jajc. 

Zakaj piševa o številki 10? To je optimalno število kokoši na enega petelina. Tudi midva sva kmalu ugotovila, da če imaš 3 kokoši, je to čisto enako kot 10. Tudi 20 je čisto enako kot 10. Tako enostavno je skrbeti zanje. Nama skrb za 8 kokoši vzame 2 minuti časa na dan, največ od tega je nega “kokomposta”, ki nastaja iz njihovega nastilja.

Petelina je pametno imeti v jati, ker zelo dobro skrbi za kokoši. Petelin si vedno prizadeva, da se kokoši ne razkropijo, če so zunaj, posreduje pri sporih med kokošmi, jih varuje pred nevarnostjo (ves čas opreza za pticami roparicami in zvermi) in jim pomaga najti hrano. Na vse to opozarja s posebnimi zvoki, ki se jih lahko z opazovanjem hitro naučimo prepoznati. Tako že od daleč vemo, kaj se dogaja s kokošmi ali če je v bližini kakšna ujeda.

Sodobne pasme kokoši so bile vzgojene iz prednikov talne gozdne ptice, ki je nočno zavetje iskala na vejah dreves. Zato rade za hrano brskajo po tleh, gnezdijo (valijo jajca) na temnih skritih mestih in se ob mraku odpravijo na njim najvišjo dosegljivo točko. In to naredijo povsem intuitivno, vsakič s stoodstotno zanesljivostjo. Ta cikel obnašanja lahko dobro izkoristimo pri zasnovi našega kokošnjaka. Kokošim moramo priskrbeti temno umaknjeno gnezdo, visoko “lojtro” za spanje in izpust, v katerem bodo brskale za hrano. 

Izpust

Midva sva svojo kurje mesto zasnovala tako, da je izpust en sam velik kompostnik, v katerem sva prst zavarovala z debelim slojem nastilja, ki so ga kokoši s svojim mešanjem in iztrebki same pričele spreminjati v kompost. V izpust odmetavava vse organske odpadke in skrbiva, da so mešani z dovolj ogljično bogatim materialom, kar povsem eliminira smrad. 

Najin izpust je velik 4 x 3,5 m in bi zagotovo zadoščal za 15 srednje velikih kokoši. Ker ni potrebe po tem, da bi sama redno hodila v izpust, je zasnovan nizko. Na vrhu je prekrit s tremi odstranljivimi pokrovi, ki jih premakneva na stran ob tedenski negi komposta. Kompost enkrat na teden prezračiva z vilami in kokošim omogočiva dostop do kalčkov v globljih plasteh komposta.

Izpust ima ena vratca, skozi katera kokoši redno spustiva na pašo na okoliški travi. In ko imajo dovolj, se nekatere kar sam vrnejo v izpust, nekatere pa tja usmeriva midva. 

“Lebdeči” kokošnjak

Nad izpustom sva zasnovala “lebdečo” hišico, ki v dežju nudi streho v izpustu in ne zavzema prostora. Tja se kokoši napotijo ob mraku in poiščejo najvišje mesto, ki ga dosežejo. Tam jih čaka nočna “lojtra”.

Pod kurjo “lojtro” posujemo plast žagovine ali drugega suhega materiala, da vpija iztrebke. Lahko pa pod “lojtro” namestimo, mrežo skozi katero bodo padali iztrebki na tla in si bomo olajšali čiščenje. Pri naju zaradi hladnih noči mreža ne pride v poštev. 

To, da je hišica ponoči zaprta, je izjemno pomembno. Ponoči se okrog hiš klatijo plenilci, kot so lisica, podlasica in kuna. Pred njimi moramo zavarovati kokošnjak. Midva sva to storila tako, da sva zasnovala spuščajočo se “lojtro”, ki vodi v izpust. “Lojtra” deluje tako, da jo upravljamo s pomočjo potega vrvice na zunanji strani kokošnjaka. Ko se kokoši napotijo spat, “lojtro” vedno zapreva. 

V svoj kokošnjak sva vgradila še majhno okence. To se je izkazalo za izjemno dobrodošel detajl, ki pomaga kokošim pri sledenju cikla dneva in noči. Ta je zanje izjemno pomemben, saj se njihov nesni cikel odziva na spremembe dolžine dneva. Več jajc bodo znesle, ko bodo dnevi dolgi ali se bodo podaljševali, medtem ko bodo v nesnem ciklu naredile premor, ko se bo dan skrajšal. 

Gnezdilnica

Gnezda za kokoši morajo biti obvezno pod nivojem “lojtre”, zato da v njih kokoši ne prenočujejo. Kokoši za prenočevanje vedno izberejo najvišjo možno točko, zato se z načrtovanjem zlahka izognemo umazanim jajcem, ki bi jih umazali nočni iztrebki. Gnezdilnica ima dve gnezdi, čeprav se kokoši skoraj vedno gnetejo samo na enem gnezdu. Jajca pobirava z zunanje strani s pomočjo posebnih vratc.

Krmilnik in pitnik

Kokoši se združujejo v jate, v katerih razvijejo izrazito hierarhijo. Najbolj zdrave in plodne kokoši so na vrhu in si prisvojijo najboljšo hrano in prostor. Če imamo v jati šibkejše kokoši, jih bodo bolj zdrave odrinile na stran. To včasih izgleda kruto, a je povsem naravno. Midva imava kokoši v jati tudi po tem, ko ne nesejo več, saj ne pojedo veliko hrane, če ne nesejo jajc, še vedno pa sodelujejo v kompostiranju in v “družabnem” življenju. 

Kokoši sploh niso izbirčne. Jedle bodo vse od ostankov hrane iz kuhinje, trave, zrnja, še najraje ostanke mesa, žuželke, staro sadje, ostanke z vrta. Skratka vse, kar odvrževa v kompostni izpust. Midva jim zagotavljava obilo organskega odpada, ostankov hrane in še nekaj dodatnega zrnja, ker nimava dovolj ostankov hrane iz kuhinje, zato vsake 2 do 3 mesece kupiva 10 kg ječmena v zrnju, 10 kg mlete koruze in 10 kg hrane za kokoši nesnice. To skupaj v lokalni zadrugi stane največ 15 evrov. Kokoši bi lahko jedle samo ostanke hrane, če bi jih imeli dovolj. 

Krmilnik za hrano v zrnju lahko izdelamo doma iz plastične posode. Vanjo zvrtamo nekaj lukenj in ga obesimo. Obesimo pa ga zato, da si krmilnika ne prevrnejo. To je pomembno zato, da kokošim omogočimo, da hrano pobirajo le tako, da v krmilnik sežejo z glavo. Tako jim preprečimo nagonsko brskanje in razmetavanje hrane po okolici. Takšen krmilnik pomeni pomemben prihranek, saj se skoraj nič hrane v zrnju ne porazgubi. 

Potrebovali bomo le pitnik za vodo, ki ga lahko kupiš na spletu ali kmetijskih zadrugah. Takšen pitnik je optimalen za vse vrste perutnine in nam olajša delo, saj nam ni treba skrbeti, ali ga bodo kokoši prevrnile, na njem sedele in vanj izločale ali da bi se prehitro izpraznil. 

Prašna kopel

Pomembna je še prašna kopel s peskom, drobnim žaganjem in pepelom. Izdelala sva jo iz odpadnega 15 l velikega kanistra, tako da sva odrezala pol spodnjega dela škatle in pustila ročaj za prenašanje. “Wellness” s tako visokimi stranicami sva zasnovala zato, ker kokošim prepreči, da bi pesek med kopanjem razmetavale v kompost.

V škatli so suh pesek, žagovina in dodatek pepela. Namen te kopeli je za kokoši dvojen. Izjemnega pomena je, ker se s prahom znebijo pršic in podobnih zajedalcev. Večja zrna peska bodo kokoši bodo potrebovale tudi pri presnovi. Pojedle jih bodo kar precej, saj jih uporabljajo za mletje hrane v mlinčkih. To so njihovi osnovni prebavni organi, ki nadomeščajo zobe, in so tako močni, da s pomočjo kamenčkov meljejo zrnje kar z lupino.

“Gojenje kokoši s pomočjo globokega nastilja in kompostiranja je zagotovo najenostavnejše in ima tri pomembne prednosti: pridelavo kakovostnega komposta, je brez smradu in kokoši za cel dan zaposli z brskanjem.”

Kokoši so neutrudne delavke in bodo cele dneve mešale kompost ter v njem iskale kalčke in žuželke. Dostikrat rast kalčkov sproživa kar sama, tako da za en dan namočiva zrna ječmena in jih streseva v kompost. Česar kokoši takoj ne pojedo, bo že čez nekaj dni postalo najbolj hranljiva hrana in bogata najdba.

Letos bova pričela gojiti avtohtono pasmo štajerskih kokoši, ker za naju niso tako pomembni produktivnost in število znesenih jajc na leto kot pa zmožnost pasme, da si sama išče kar se da veliko hrane in se sama giba po okolici hiše ter je sposobna pobegniti plenilcem. Tudi trenutni jati cvergeljčkov bova dodala nekaj novih.

Kokoške so prihodnost samooskrbe in najbolj preproste živali za vzdrževanje. Neutrudno ti bodo pomagale pri pretvorbi odpadkov v bogat kompost, nesle ti bodo najbolj zdrava in odlična jajca ter ti bodo popestrile okolje, v katerem bivaš.

Prični že danes in razmisli, kako lahko na ustvarjalen, unikaten in predvsem koristen način vključiš kokoške v svoj vsakdan!

Pa vse lepo, do naslednjič!

Eva in Aljaž

close

Hvala, da si se odločil postati del zelene generacije!

Na delavnicah boš osvojil/-a nova znanja, se kreativno izpopolnil/-a in spoznal/-a somišljenike.

Zelo preprosto je. Izpolni ta obrazec in od naju boš pridobil predloge za obisk delavnic, ki so ti pisani na kožo!

Katera delavnica te zanima?

Seznanjen sem z Izjavo o zasebnosti Hiše Mandrova:

By hisa mandrova

Hia Mandrova je domaija, na kateri se sodobnost zliva z oivljanjem kulturne dediine in dostopnimi metodami samooskrbe.