Kompostiraš lahko čisto povsod, le paziti moraš na eno stvar!

Poleg ostalih odpadkov v sodobnem načinu življenja vsakodnevno proizvedemo ogromno organskih odpadkov, ki pa se dostikrat ne porabijo smotrno. Od povsem običajnih organskih odpadkov imaš lahko res veliko koristi, saj jih lahko kompostiraš in porabiš kot substrat za rože, zelenjavo, drevesa, grme itd. In kompostirati lahko začneš že danes in to kjerkoli! 

Meniva, da bi se morali osnov komostiranja in predelave odpadkov učiti že v šoli. A ker se jih ne, sva zate pripravila nekaj nasvetov, ki ti bodo pokazali, da pridelava komposta ni zapletena in zanjo ne potrebuješ drugega kot ene same vile. Le pozorno moraš uporabljati svoj nos, pa boš veliko dosegel!

Veliko ljudi kompostiranje še vedno povezuje z neprijetnim vonjem, prisotnostjo žužkov ali drugimi neprijetnimi asociacijami, ki so pravzaprav posledica spodletelih poskusov ali zanemarjanja kompostnega kupa. 

A dober kompostni kup diši po humusu in je kup pravega črnega zlata življenja.  

“Ta članek sva pripravila zato, da boš tudi ti lahko odkril preprostost kompostiranja, v nekaj tednih pridelal prvi kompost, spoznal vse prednosti kompostiranja in pričel kompostirati kar takoj.”

Kompostiranje je proces, v katerem mikroorganizmi razkrajajo organsko maso v velikih količinah, običajno na kupih. Ta zapis bo predstavil osnovno varianto, ki poteka v prisotnosti kisika in vode. 

Predlagava ti, da začneš z osnovami in verjemi, da boš po nekaj poskusih brez težav razvil intuicijo za proces kompostiranja ter kmalu razvil tudi svoje lastne metode.

Toda zakaj sploh kompost? 

“Dober kompost je mešanica predelane organske snovi, ki je po strukturi rahlo podobna humusu. V tej mešanici pa se skrivajo koristni mikroorganizmi (različne bakterije in glive) in hranila v rastlinam dostopni obliki.”

Z zastiranjem s kompostom boš poskrbel, da boš v vrtno prst vnesel koristne mikroorganizme, ki jo bodo oživili. To pomeni, da bodo sodelovali z rastlinami, ki rastejo v njej, in njihovim koreninam omogočili, da lažje dostopajo do hranil. 

Kompostirati prični že to pomlad in poletje, tako boš že jeseni lahko imel dovolj komposta za celovito zastiranje gred. S tem boš korak bližje temu, da opustiš jesensko ali spomladansko prekopavanje vrta.

“Neprekopane in zastrte gredice so polne mikrobiološkega življenja, ki sodelujejo z rastlinami. So bogatejše z organsko snovjo, kar izboljšuje sposobnost zadrževanja padavinske vode in večja prisotnost mikoriznih gliv izboljšuje strukturo vrtne prsti.”

Mikorizne glive bodo rastlinam pomagale pri dostopu do hranil v zameno za stranske produkte fotosinteze. In tako se bo začelo neskončno bogatenje prsti. Več o tem bova napisala v prihodnjih objavah. 

Zakaj pa bomo kompostirali zdaj in manj pozimi? 

Prvi razlog je dostopnost materiala, kot na primer vrtnih odpadkov in travnega odkosa, drugi razlog pa je temperatura. Poznamo dve različici kompostiranja, to sta hladno in vroče kompostiranje. Sama bi vsakič izbrala vroče kompostiranje, če je le možno. To pa zato, ker je hitrejše in ker povzroči prezgodnje kaljenje ali celo zatre kaljivost v kompostu prisotnih semen. V naših krajih pozimi kompost le stežka doseže dovolj visoko temperaturo, ker se kup na zunaj preveč ohlaja. 

Kompostirati začni že danes, takoj po kosilu!

  1. Kompostiraj kar na vrtni gredici!

Zmotno je prepričanje, da za vroče kompostiranje potrebuješ kompostnik. Dovolj dobro, ali še celo bolje, je, da kompostni kup oblikuješ kar na prazni vrtni gredici, na primer pozno poleti, če na gredice ne boš sadil jesenskih pridelkov. 

Tako dosežeš troje: 

  • izmenjavo koristnih organizmov in morebitno izpiranje hranil direktno v gredico, 
  • zastiranje neporabljenega prostora,
  • izboljševanje prsti pod kupom. 

Predvsem pa odpraviš potrebo po prekladanju in razvozu komposta s samokolnico. Edino, na kar moraš paziti, je to, da se v kupu ne pojavi gnitje, ki vodi v razvoj nekoristnih mikroorganizmov. 

To  dosežeš preprosto tako, da kup pravilno sestaviš:

  • na začetku ga dobro omočiš,
  • pokriješ s folijo, da ga dodatno ne zmoči dež, in preprečiš sušenje v primeru vročine,
  • kup “premetavaš” (zračiš) v rednih intervalih.
  1. Nikoli ne zavrzi plevela, razen če naredi semena!

V nasprotju s prepričanjem, da je plevel neprimeren kompostni material, je, ravno nasprotno, razen korenin njivskega slaka in plevela, ki je razvil semena, odličen kompostni material! 

To pa zato, ker vsebuje obilo mikrohranil, do katerih ima na vrtu prvi dostop. Plevel tako spada med dušične (zelene) materiale.

Ne meči ga stran, raje ga dodaj kompostu in ga z vročim kompostiranjem spremeni v koristen kompost. Če pa je že razvil semena, ga raje ne dodaj kompostu. 

Kompostni material ločimo na dušični (zeleni) in ogljični (rjavi). 

“Zeleni” so: iztrebki živali, živalski nastilj, gnoj, zeleni deli rastlin, plevel, travni odkos, različni olupki, kavna usedlina in ostanki hrane iz kuhinje. 

“Rjavi” pa so: oleseneli deli rastlin, žaganje, oblanje, suha trava, iglice, listje, slama, seno, karton in podobno.

  1. Oblikuj “kompostne piramide”!

Če imamo opravka z mešanim materialom, naredimo kup v katerem je približno 25-30 % zelenih materialov in  70-75 % rjavih. 

Uporabimo čim bolj razdrobljene materiale, zato da pospešimo kompostiranje, saj imajo pri drobnejših kosih mikroorganizmi na voljo več površine in njihova gostota bo tako večja! 

Včasih pa to enostavno ni možno, a tudi iz grobih delcev lahko ustvariš dober kompost, le malce dlje bo trajalo. Vsekakor pa se izogibaj večjih kosov lesa in vej!

Kup oblikuj po “zelenih” in “rjavih” plasteh. Začni tako, da:

  • razprostreš prvi sloj materiala v meter širokem krogu,
  • nato po plasteh izmenično nalagaj zeleni in rjavi material in vsako plast omoči,
  • porabi toliko vode, da je material vlažen, a se iz njega ne cedi,
  • uporabi deževnico ali 24h postano vodo, ker voda iz pipe lahko vsebuje klor (škodljiv mikroorganizmom)
  • med oblikovanjem plasti dodaj nekaj lopat starega komposta, kravjega, kokošjega ali konjskega gnoja ali pa kakšno lopato vrtne prsti,
  • pazi na to, da je kup karseda strm,
  • kup naj bo na koncu visok vsaj 120 cm in premera vsaj 100 do 120 cm,
  • kup na koncu pokrij s folijo in tako prepreči njegovo sušenje ali preveliko namočenost ob nalivih.
  1. Zaupaj nosu in dotiku!

Kup boš prvič premetal po treh dneh in takrat mora biti vroč, da se iz njega kadi. S premetavanjem boš dodal kisik, ki so ga v notranjosti porabili koristni mikroorganizm. Če kisika ne bodo dobili, bodo odmrli in razvili se bodo brezkisični pogoji. 

Tega si zaradi vonja po gnitju in prisotnosti nekoristnih organizmov ne želimo. 

Kup zato premešaj tako, da bo čim več materiala, ki je bil prej na sredini, v premešanem kupu ob robu in obratno. Nekako bi rekla od znotraj navzven. 

Če se iz kupa ne kadi in 20 cm pod površjem ni vroč, dodaj zelene materiale. Če je kup zelo vroč, toliko, da se ga ne moreš dotakniti ali pa če ima močan vonj, dodaj rjave materiale. 

“Vonj “slabega” razkroja je zelo močan in zlahka ga boš prepoznal. Dober kompost bo vedno prijetno dišal, vonj pa bo podoben tistemu po humusu. Tudi gnoj bo v dobri mešanici že do prvega premetavanja postal dišeč.”

Vnaprej kup premešaj vsake tri dni in tako omogoči dotok kisika v notranjost. S pomočjo stiska materiala v pesti se prepričaj, ali je dovolj vlažen. Iz pesti mora priteči kakšna kapljica vode. Če sta več kot dve, je kup prevlažen in ga ne pokrivaj s folijo ali dodajaj rjavih materialov, če pa je presuh, pa ga zalij in pokrij nazaj. 

Če je kup prevlažen, se prav tako lahko razvijejo brezkisični pogoji, če pa je presuh, pa se ne bo dovolj hitro skompostiral.

  1. Nauči se sodelovati z glivami!

Kup boš premetal vsake tri dni, vse skupaj največ 5 do 6-krat. Po dveh premetavanjih mora biti material temnejši in bo pričel razpadati na manjše delce. Ob zadnjem premetavanju boš opazil znižanje temperature na prijetno toplo in razvoj belih micelijev gliv. Takrat je pravi trenutek, da kup pokriješ nazaj in daš glivam kak mesec miru, da do konca opravijo svoje. 

Če boš čez nekaj dni pogledal pod folijo, boš videl, kako iz kupa rastejo gobe. Takrat kupa nikoli ne premečeš, saj bi s tem pretrgal hife gliv in bi zavrl glivni razkroj. Glive bodo kompostu dale res rahlo teksturo.

Zaključek

Želiva ti povedati, da če boš pravilno kompostiral (dodajal pravilno razmerje zelenega in rjavega materiala, kompost nekajkrat premešal in zagotovil stalno vlažnost ter omogočil razvoj gliv) boš lahko kompostiral KJERKOLI. Ne bo se ti potrebno obremenjevati z vonjem organskih odpadkov, saj jih boš na koncu pretvoril v bogat kompost, ki bo omogočal rast najlepših rastlin.

Premalokrat se zavedamo potenciala organskih odpadkov, ki jih proizvedemo. Če bi vsak pričel kompostirati že danes, bi si lahko ustvarili majhne otočke rodovitnosti, s katerimi bi lahko obogatili svoje okolje.

Če pa se boš poleg kompostiranja odločil še za kokoši in jim omogočil, da brskajo po kompostu, boš zmagal. Kokoši te bodo razbremenile dela, saj ga bodo same mešale in s tem pospeševale preperevanje. Kompost in kokoš sta najboljša kombinacija! Več o kompostnem kurniku, pa si lahko prebereš v tej objavi.

Pa vse lepo, do naslednjič!

Eva in Aljaž