Kako lahko z minimalnim vložkom izdelaš dva rastlinjaka in še kaj?

S skromnimi lastnimi sredstvi sva se lotila tako prenove hiše, gojenja lastne hrane, skrbi za živali kot še mnogo drugih stvari na parceli. Zaradi zadanih visokih ciljev sva se morala naučiti, kako izkoristiti vsako priložnost, ki jo imava na voljo. Uporabiti sva morala različne preproste materiale ali pa ponovno uporabiti in predelati najrazličnejše stvari. 

“Svojo bivalno in potrošniško etiko sva spremenila do te mere, da danes najprej dobro premisliva, ali stvari res potrebujeva. Nato poskušava ideje realizirati tako, da bi stvari lahko ponovno uporabila, ne da bi iskala že vnaprej pripravljene rešitve. In to naju je naredilo še bolj kreativna, iznajdljiva in svobodna pri izbiranju odločitev.”

Na primer: za oba rastlinjaka, ki sva ju postavila prejšnje leto, sva porabila 250 evrov. Strošek za prvega je bila profesionalna folija in pritrdilni material, strošek drugega pri hiši pa so bili pokrivni profili, ki spajajo stekla, in nekaj cementa za temelj. Za konstrukciji je bil uporabljen domači les, okna pa sva dobila od nekoga, ki se jih je rad znebil, ker je želel nova. 

Prvi rastlinjak je temeljen s koli, ki sva jih sama izdelala iz hrastovih pragov, podarila nama jih je najina ljuba soseda.

Vsa konstrukcija je lesena, in sicer iz smrekovega lesa ter pokrita s folijo. Če bi imela na voljo macesen, bi raje uporabila tega. 

Če bi se danes lotila postaviti še en tak rastlinjak, bi za konstrukcijo porabila kar okrogle smrekove kole in ne žagan les, saj je to še bolj ekonomično. Edini strošek postavitve takšnega rastlinjaka je nekaj žebljev in vijakov ter profesionalna folija za rastlinjake, saj je taka folija ekološka izbira, ker ima življenjsko dobo od 4 do 10 let. Toliko časa pa bo zagotovo zdržala tudi smrekova konstrukcija. V nasprotju s profesionalno folijo bi navadna folija zdržala le sezono ali dve.

Drugi rastlinjak je prislonjen na hišo in je izdelan iz oken, ki bi šla sicer na odpad, stekel in vrat. Stoji na  betonskem temelju, ki služi kot kompostnik. Konstrukcija je izdelana iz domačega smrekovega lesa, za namestitev ogromnih oken velikosti 70 x 250 cm pa sva uporabila tesnilne aluminijaste profile, ki so bili tudi največji strošek. Stali so skoraj 100 evrov.

Izdelava obeh rastlinjakov je trajala manj kot 8 delovnih dni in je eden izmed projektov, ki se ga lahko loti čisto vsak.”

In rastlinjak bo tudi koristil čisto vsakomur, še posebej pa tistim, ki živijo v podobnih podnebnih razmerah kot midva (800 m nadmorske višine, izrazito mrazišče, velika nihanja med dnevom in nočjo ter izjemna količina padavin skozi leto).

Tretji primer je ograja za vrt v dolžini 80 metrov. Celotna ograja je narejena iz leskovih vej, ki so se nahajala v neposredni bližini vrta. Veje sva pridobila tako, da sva pomladila leske okrog vrta, da bodo še naprej rastle iz istih korenin. Ko bo ograja propadla, bova spet lahko porabila nov material. Propadli les, ki so ga napadle glive, pa bova dodala za zastirko na gredice z jagodami. 

Naravna ograja je dobro zaščitila vrt, vse dokler ni skozi eno od lukenj pot našla majhna srna. Kako majhna je bila, sva vedela iz odtisov na kompostu, razprostrtem na gredicah. Vendar se nisva preveč obremenjevala, saj na vrtu ni naredila veliko škode, ograjo pa sva dodatno utrdila z novimi vejami. Letošnjo sezono bova zavarovala ograjo tako, da bova čez veje pritrdila protitočno mrežo in tako onemogočila vstop še tako majhnih srnam.

Tovrstna naravna ograja naju je zelo razveselila, ko sva jo končala, saj njena naravna oblika skupaj z materialom tvori popolnoma stapljajočo se sliko z okolico. Predvsem nama je všeč to, da je postala tudi simbol pletenja – sodelovanja, pri katerem sva pustila za seboj svoji trmi in  tako dodala še en spomin tistemu sodelovanju, h kateremu stremiva vsak dan, četudi se kdaj od tega sodelovanja oddaljiva s kratkim prepirom, a to traja le trenutek:)

“Tovrstna sodelovanja, ki iz nekaj navidezno neuporabnega ustvarijo največ, so zelo bogata. Predvsem omogočijo dvig samozavesti in neizmerno zadovoljstvo po končanem delu. V prihodnosti si želiva še več takšnega sodelovanja, predvsem s teboj, da skupaj spletemo nove zgodbe in ustvarimo prečudovite izkušnje za vsakega izmed nas.”

Ker sva pridobila veliko znanja, bolje razumeva, kako zelo pomembno je, kaj puščamo za sabo, kako poetična je minljivost naravnih materialov in kako eklektična ter izjemno zadovoljiva je njihova ponovna uporaba

V prihodnosti, ko bo vse, tudi hiša, postala kup preperele organske snovi, neorganski odpadki pa bodo končno deponirani, bo vsa najina dediščina ostala le v idejah. In to je za naju postalo povsem sprejemljivo.


Ne pozabi se prijaviti na najine novice, saj spomladi pripravljava velik projekt ponovne uporabe naravnih materialov. Zaščitno folijo na sprednjem ganku bo končno zamenjala doma narejena panoramska zasteklitev iz podarjenih stekel in oken. Ko bo postalo poletno vroče, pa načrtujeva tudi nadaljnjo izdelavo preostalih naravnih ometov v hiši, o čemer bova zagotovo še pisala.

Upava, da sva ti lahko pokazala, da je možno ustvariti mnogo stvari iz že obstoječih predmetov in materialov, le idejo je treba imeti. Vse, kar potrebuješ, je lastni zagon, ki ti bo pomagal prepričati še najmočnejše dvomljivce!

Midva ti stojiva ob strani in te močno podpirava!

Vse lepo in še lepše,

Eva in Aljaž